Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘vrt’


Gospa se je na Arboretum Volčji Potok obrnila po nasvet. Njena živa meja iz smaragdnega kleka zelo rjavi. Del žive meje je že zamenjala z lovorikovcem, na preostalem delu pa bi želela nekaj drugega. Piše tudi, da nekaj iglavcev na tistem delu že ima, a rastejo prepočasi in ne ustvarjajo zadostne zelene pregrade.

Odgovor:

S smaragdnim klekom (Thuja occidentalis ‘Smaragd’) se nima smisla več ukvarjati, zato ste pravilno razmišljali in ga boste nadomestili. Torej s čim?

Iglavci in mešana živa meja – to ni dober domislek. Očitno ste posadili počasi rastoče iglavce in ti niso za živo mejo, so za skalnjake in večje grobove. Rastni temperament iglavcev in listavcev je različen in pri tekmovanju za svetlobo praviloma iglavci potegnejo krajšo.

So vam res všeč iglavci za živo mejo? Če imate z vseh strani vrt brez sence, je dober izbor za živo mejo navadna smreka. Toda le vsako leto redno in pravilno strižena.

Iglavec, ki dá krasno živo mejo, je tisa. A to je za tiste, ki imajo veliko potrpljenja in bodo še dolgo živeli. Koristno je tudi izbrati sorto, ki nam z obliko rasti in živahnostjo pomaga na poti do cilja npr. Taxus × media ‘Hicksii’.

K listavcem. Lovorikovec da dobro živo mejo. S spremembo podnebja postaja problematičen kot vrsta, ki lahko uide v naravo in krene na osvajalsko pot invazivke. Če sta v mestu, ni problematičen, če sta na robu gozda, bi bil z lovorikovcem zelo pazljiv.

Najboljši nasvet za zdravo in odporno živo meje je beli gaber. Čez zimo obdrži suhe liste, zato tudi v tem letnem času zastre pogled na vrt.

Moj nasvet je, da odstranite vse smaragde in v eni potezi posadite gaber. V nekaj letih boste imel lepo in funkcionalno zeleno steno. Če ste bolj za sonaravno, pa pomislite na nestriženo živo mejo iz samoniklih grmovnic, ki se dobro poznajo iz živic in znajo živeti v mešani skupnosti (trdoleska, rumeni dren, brogovita, dobrovita ipd.).

Še vedno so lepe žive meje iz kaline (ligustra), čeprav je iz mode. Po krivici, in to praviloma zato, ker je vrtičkarji v mladosti ne znajo obrezovati.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Marjetice so ljubke, a drobne cvetlice. Okrasne marjetke imajo zajetne, polnjene cvetove v beli, rožnati in rdeči barvi. Kot rastline so višje od divjih marjetic.

Okrasne marjetke cvetijo celo pomlad, vse do začetka poletja. Sadimo jih na grede in v posode. Kot skromne cvetlice niso zahtevne glede zemlje, morajo pa biti redno zalite. Gnojiti jih ni potrebno.

Če jim sproti ščipamo odcvetele cvetne koške, podaljšamo čas cvetenja. S poletjem jih zamenjamo z enoletnicami.

Sadike so vzgojene v arboretski vrtnariji

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Zanima me kdaj se še lahko presajajo rododenroni in azaleje. Presadila bi jih na drugo mesto.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Azaleje presadite jeseni, ko izgubijo liste, rododendrone pa spomladi, takoj po koncu zime. Ne pozabite jim pripraviti kislega rastišča!

Razlika med azalejami in rododendroni je vrtnarska: prve so (večinoma) listopadne, drugi so vednozeleni.

Če so se rododendroni že pretegnili, presajanje izkoristimo za pomladitev. Veje porežemo na približno 30 cm dolžine. Koreninski splet je zelo plitev, kompakten in gost. Potrudimo se, da ga ne razkosamo in da ga vobče čim manj poškodujemo. Sadimo enako globoko, kot je rastlina rasla na prejšnjem mestu.

V letu pred presajanjem rastline bolj pozorno negujemo in gnojimo, da jih okrepimo pred šokom, ki jih čaka.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V sklopu evropskega projekta »Z naravo do medsebojnega razumevanja« (»With nature to mutual understanding«) smo se od 9. do 13. julija udeležili srečanja na Portugalskem, ki ga je organiziral projektni partner Fakulteta za družbene vede in humanistiko Nove univerze v Lizboni (Faculdade de ciencias sociais e humanas, Universidade Nova de Lisboa). Čeprav je glavni cilj projekta izmenjava dobrih praks na področju terapije z vrtom, smo tokrat imeli dodatno možnost in Arboretum Volčji Potok ter naše aktivnosti predstavili na 23. mednarodni lizbonski konferenci združenja socialne/humane ekologije z naslovom »Navigating complexity: human.environmental solutions for challenging future«, ki je potekala med 7. in 10. julijem 2018.

Projektni partnerji smo na konferenci sodelovali 9. in 10. julija. V sklopu simpozija na temo terapije z vrtom smo partnerji projekta Erasmus+ predstavili svoje ustanove in naše aktivnosti. Arboretum je imel predstavitev z naslovom »Primeri terapije z vrtom in druge aktivnosti s terapevtskim učinkom v Sloveniji« (»The examples of horticulture therapy and other horticulture activities with therapeutic effect in Slovenia«).

lisbon-society-for-human-ecology

Slika 1: Fakulteta za družbene vede in humanistiko Nove univerze v Lizboni, ki je bila prizorišče konference združenja socialne/humane ekologije med 7. in 10. julijem 2018.

erasmus-portugal

Slika 2: Udeleženci projektnega srečanja Erasmus+.

Dva dneva sta bila namenjena ogledom različnih ustanov, kjer se izvaja terapija z vrtom, organizacije pa promovirajo tudi vrtnarjenje. Obiskali smo naslednje ustanove:

  • Casa da Cal, Posest Quinta do Pisão
  • Sedež organizacije Cercica
  • Akademija Semear
  • Cascais Environment, Pisarna soseske Adroana

Casa da Cal, Posest Quinta do Pisão v Naravnem parku Sintra-Cascais

Posest Quinta do Pisão je danes urejena v javno dostopni park (slika 3) in sloni na modelu trajnostnega upravljanja, ki je uravnotežen med potrebami ohranjanja obstoječe naravne biotske raznovrstnosti in različnimi poljedelskimi, živinorejskimi in gozdnimi dejavnostmi. Pri izvajanju dejavnosti spodbujajo sajenje domačih vrst, ki so dobro prilagojene na lokalne razmere, ter povečanje števila divjih vrst in s tem odpornost naravnih habitatov na okoljske spremembe. Posest od leta 2012 deluje pod okriljem občine Cascais. Služi tudi kot center za praktično usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, ki so vpisani v izobraževalni program organizacije Cercica.

V parku smo si pogledali njihovo poljedelsko in živinorejsko dejavnost. V sklopu poljedelstva so osredotočeni predvsem na vrtnarjenje. Zasnovan imajo zelenjavni vrt, ki ga v celoti vzdržujejo zaposleni (slika 4). Tekom leta sprejemajo različne skupine in v sklopu njihovih potreb izvajajo različne aktivnosti. Npr. varovanci organizacije Cercica se pri njih izobražujejo in socializirajo, osnovnim šolam nudijo aktivnosti v sklopu učnega načrta in zdrave prehrane, občanom prav tako nudijo izobraževanje itd.

Vsi, ki želijo prostovoljno pomagati v parku, se udeležijo enoletnega izobraževalnega programa, da se seznanijo z vsemi fazami dela. Po zaključenem izobraževanju smejo samostojno opravljati delo na vrtu.

Zelenjavni vrt je zasnovan tako, da si lahko vsak obiskovalec sam z njive nabere pridelek in pri izhodu poravna račun za nabrane pridelke.

V sklopu živinorejske dejavnosti imajo nekaj konjev, s katerimi nudijo šolo jahanja za otroke. Pri oskrbnikih konjev se urijo tudi mladostniki, ki obiskujejo prilagojene programe poklicnega izobraževanja (slika 5). Po končanem urjenju se lahko zaposlijo, saj je v regiji precejšnje povpraševanje po oskrbnikih konjev.

Quinta-do-pisao

Slika 3: Zemljevid naravnega parka Quinta do Pisão.

Slika 4: Zelenjavni vrt, kjer si vsak obiskovalec proti plačilu lahko nabere zelenjavo.

Slika 5: Mladostnik, ki je na                            poklicnem izobraževanju, čisti                  konjska kopita.

Sedež organizacije Cercica v Livramentu

Cercica je zadružna organizacija za izobraževanje in rehabilitacijo oseb s posebnimi potrebami v občini Cascais. Ustanovljena je bila leta 1976 na pobudo staršev, tehnikov in drugih zainteresiranih ljudi zaradi potrebe po izobraževanju skupine otrok in mladih z motnjami v duševnem razvoju in invalidnostmi. Omenjene skupine do leta 1976 niso bile vključena v program rednega šolskega izobraževanja. Cercica se razvija v skladu z razvojem potreb varovancev. Varovance spremljajo skozi vse življenje.

Organizacija dobi 60 % finančnih sredstev od države za izvajanje javnega izobraževalnega programa, 40 % pa zagotovijo sami s svojimi proizvodi in storitvami. Trenutno je v organizaciji zaposlenih okoli 200 oseb, od tega jih je okoli 20 s posebnimi potrebami. Sodelujejo tudi prostovoljci in partnerji.

Cercica deluje na dveh področjih. Prvo zajema dejavnosti za osebe s posebnimi potrebami, drugo pa storitve, ki jih organizacija ponuja širši skupnosti.

Osebe s posebnimi potrebami

Osebam s posebnimi potrebami nudijo več sklopov pomoči.

Prvi sklop pomoči je osredotočen na otroke in mladostnike. Nudijo jim:

  • zgodnjo intervencijo s ciljem, da otrokom pomagajo v zgodnji fazi njihovega razvoja

ter

  • reševalni center za vključitev, ki je namenjen pridobivanju spretnosti dijakov s posebnimi izobraževalnimi potrebami v šolski dobi. Center je bil ustanovljen leta 2008, ko so na Portugalskem sprejeli zakon, ki nalaga šolam obvezo sprejemanja vseh otrok v svoje šolske programe, tudi otrok s posebnimi potrebami.

Drugi sklop je namenjen pridobitvi kvalifikacij in zaposlitve. S trajnim spodbujanjem poklicnega usposabljanja, vrednotenja in strokovne usmeritve ter s podporo za promocijo za spodbujanje dostopa, vzdrževanja in napredovanja zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in/ali invalidnosti, kar prispeva k njihovi popolni vključenosti v družbo.

Nudijo:

  • poklicno kvalifikacijo
  • podporo pri družbenem vključevanju
  • svetovanje pri zaposlovanju (so vez med osebami s posebnimi potrebami in podjetji, ki zaposlijo osebe s posebnimi potrebami)

Tretji sklop je center za poklicno izobraževanje in dejavnosti, ki je bil ustanovljen 1990. leta. Tu razvijajo najrazličnejše dejavnosti na ustvarjalen in inovativen način, kar zagotavlja dobro počutje in krepitev sposobnosti za spodbujanje kakovosti življenja. Ogledali smo si eno izmed ustvarjalnih delavnic – slikanje na keramiko. Njihove keramične ploščice so bile med drugim uporabljene tudi za ureditev podhodov.

Ogledali smo si njihov izobraževalni center. Trenutno imajo 120 učencev. Iz vsake učilnice je omogočen pogled na vrt, kar pomirja učence in da lažje sledijo pri pouku. Učencem nudijo tudi terapijo s psi, kar učence pomirja, jih motivira za aktivnosti na prostem.

Četrti sklop so stanovanjske enote s katerimi nudijo začasno ali trajno nastanitev osebam s posebnimi potrebami, ki ne morejo prebivati s svojimi sorodniki.

Storitve, ki jih nudijo skupnosti

Gre za ponudbo splošnih storitev, ki jih nudijo širši javnosti, s ciljem vključevanja oseb s posebnimi potrebami. Nekateri varovanci se po končanem izobraževanju pri njih tudi zaposlijo. Storitve nudijo na štirih področjih – vrtnarjenje (v okviru njihovega podjetja Cerplant), promoviranje zdravega načina življenja (v okviru njihovega podjetja Cermov), založništvo (podjetje Editora Cercica) in podpora na domu.

Cerplant je podjetje, ki se ukvarja z vzgojo sadik, enoletnic in trajnic, okrasnih rastlin in zelišč ter storitvami vezanimi na urejanje vrtov in organiziranje naravovarstvenih delavnic (slika 6). 80 % izdelkov prodajo javnim parkom, preostalih 20 % pa jih prodajo v svojem prodajnem centru. Ogledali smo si pridelavo sadik in zelišč ter njihov prodajni center z izdelki (CerGarden) (slika 8).

Cermov je podjetje za promocijo zdravega načina življenja. Storitve nudijo celotni skupnosti, otrokom in odraslim. V ta namen imajo telovadnico kot tudi ogrevan bazen.

Pri podpori na domu gre v glavnem za pomoč starejšim in invalidnim osebam vseh starosti. V tem oddelku so zaposlene tudi osebe s posebnimi potrebami, ki zaradi svoje visoke stopnje empatije pozitivno vplivajo na starejše, ki so porabniki storitev.

cercica-cerplant

Slika 6: Sadike, ki jih gojijo v okviru podjetja Cerplant.

Slika 7: Tudi udeleženci projektnega srečanja smo se preizkusili v slikanju na keramiko. Slika 8: CerGarden – trgovina z                          izdelki lastne pridelave.

 

Akademija Semear, Lizbona

Akademija Semear deluje pod okriljem društva BIPP. Društvo skrbi za popolno vključevanje invalidov v družbo na Portugalskem.

BIPP je bil vzpostavljen leta 2005 kot matična informacijska banka za starše, s ciljem, da zagotavlja informacije o obstoječih virih za invalidne osebe na Portugalskem. Njen namen je tudi podpora družinam, izobraževalnim delavcem, tehnikom in prebivalstvu pri iskanju virov, kako zadovoljiti individualne potrebe ljudi skozi vse življenje z namenom njihove socialne vključenosti.

Akademija Semear je danes neodvisna organizacija. Ustanovljena je bila leta 2014 na Visokošolskem inštitutu za agronomijo s ciljem usposabljanja in vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju na trg dela. Z različnimi projekti podpirajo otroke, mlade in odrasle z učnimi ter razvojnimi težavami preko usposabljanja in razvijanja spretnosti, zaposljivosti in socialnega vključevanja ter kmetijske proizvodnje in predelave, s ciljem ustvariti trajnostne spremembe in neposredno preoblikovati življenja teh ljudi.

Večino finančnih sredstev (60 %) dobijo od države za izvajanje uradnega izobraževalnega programa, 30 % zaslužijo s prodajo izdelkov in storitev (piškotov, marmelad, začimb, omak itd.), preostalih 10 % pa z donacijami (gre za ovrednoteno delo oz. storitve, materiale).

Programi socialno-poklicnega izobraževanja in vključevanja upoštevajo telesne, intelektualne, čustvene in družbene sposobnosti vsake osebe, vzporedno s strokovnimi in tehničnimi veščinami.

Usposabljanje in razvoj

  • usposabljanje na področju tehničnih veščin za kmetijsko-živilski sektor; leta 2016 so se preusmerili na sonaravno kmetovanje
  • razvoj družbeno-strokovnih spretnosti (mehke veščine)
  • usposabljanje traja od 1-3 let

Zaposlovanje in socialno-poklicna vključitev

  • usposabljanje na delovnem mestu
  • praksa
  • nadaljnje spremljanje zaposlitve na delovnem mestu

Poleg programa izobraževanja je del Akademije Semear tudi socialno podjetje, kjer so zaposleni nekateri bivši udeleženci Akademije Semear.

Ogledali smo si sedež akademije s pripadajočimi površinami, kjer izobražujejo varovance (slika 9). Na polju velikosti približno 0,5 ha gojijo predvsem vrtnine, ki jih potem naprej predelajo. Tako imajo na sedežu tudi proizvodnjo sladkarij, piškotov, marmelad, začimb, omak itd., ki so del programa Semear – špecerija. Produkte prodajajo v lastni trgovini (slika 10), v supermarketih in v spletni trgovini. Na vseh produktih je označba stopnje sodelovanja osebe s posebnimi potrebami pri pridelavi izdelka.

semear-portugal-2

Slika 9: Njiva, kjer izobražujejo varovance.

semear-portugal

Slika 10: Semear – špecerija. Na sedežu akademije imajo trgovino izdelkov.

 

Cascais Environment, Adroana Neighbourhood Office

Občina Cascais je v soseski z večinsko občinskimi stanovanji leta 2009 ustanovila občinski vrt. Na njem je zagotovila 28 gred velikosti 32,5 m2, kompostnike, 6 ut za orodje, mize s klopmi, vodovod ter uredila betonske poti in ograjo (sliki 11 in 12). Stanovalci ne plačujejo nobene najemnine, tudi vode za zalivanje ne, se pa morajo pri vrtnarjenju držati strogih pravil. Uporabljajo lahko naravne materiale, za sabo ne smejo puščati nobenih smeti, grede so enotno urejene – npr. vsi imajo na enak način narejeno oporo za paradižnik. Kompostnike in ute za orodje si delijo.

Občinski vrt je imel zelo pozitiven vpliv na druge prebivalce. Vedno več ljudi je zaprosilo za gredice. Nekateri so okoli občinskega vrta kar sami zasnovali svoje grede in začeli vrtnariti, kar lahko vidimo tudi na posnetku iz zraka (slika 14; gre za starejši posnetek).

Zaradi velike zainteresiranosti je občina prisluhnila prebivalcem in jim dala na voljo dodatno zemljišče in zraven uredila novi vrt. Ta je prav tako urejen z utami, kompostniki, tekočo vodo za zalivanje itd. Grede na novem vrtu so večje, od 32,5 do120 m2, glede na potrebe in vrtnine, ki jih prebivalci sadijo.

Medtem ko je občinski vrt namenjen revnejšim prebivalcem soseske, v novem vrtu lahko dobi gredo kdor koli. Približno ena tretjina obdelovalcev je domačinov (Portugalcev), ena tretjina iz Gvineje Bissau in ena tretjina iz ostalih kolonij. Na vrtovih gojijo pretežno eksotične rastline, ki imajo visoke cene oz. jih v regiji ni možno kupiti.

Štirje mentorji, ki so zaposleni pri občini, skrbijo za oba vrtova. Občanom svetujejo pri gojenju vrtnin, nadzorujejo, da se vsi držijo reda in da so grede res obdelane, saj so ljudje po pogodbi zavezani obdelati površino, ki jim je bila dana. V primeru, da greda ni obdelana, jim gredo odvzamejo.

Projekt je zelo uspešen, saj je občino zaprosilo za gredo 1400 oseb, ki so razvrščeni na čakalno listo.

Slika 11: Vrtovi so opremljeni z utami za orodje, mizami, klopcami itd. Vrtove sta nam razkazala dva od štirih mentorjev, ki jih zaposluje občina Cascais.

Slika 12: Kompostniki. na občinskem vrt.

Slika 13: Vrtne grede, ki jih obdelujejo               občani Cascaisa pod mentorstvom. Slika 14: Vrtovi slikani iz ptičje                          perspektive. Vir: Adroana, na: http://www.google.com/maps.

 

Avtorji slik: Petra Juvan, AVP (slike 1, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11), Zorica Zrim, AVP (slike 2, 3, 9,13) in Iva Pires, Fakulteta za družbene vede in humanistiko Nove univerze v Lizboni (slika 12).

Datum: 27. 9. 2018

Pripravili: Zorica Zrim, univ. dipl. biol. in Petra Juvan, mag. kons.-rest.

 

 

Read Full Post »


Jesenske lepotice so vrtnarsko ime za skupino rastlin, s katerimi si olepšamo čas od začetka jeseni do zime. Namenjene so sajenju na zunanjo stran okenske police  in za posode pred vhodom v dom.

Jesenske lepotice v Vrtnem centru Arboretum

Jesenske lepotice so barvite in to vsaka na svoj način: ene z listi, druge s plodovi, nekatere kljub poznemu času še s cvetjem. Bolj kot bodo dnevi sivi in mračni, več nam pomeni pogled na živahno obarvane plodove, liste in cvetove.

Živahno obarvani listi jesenskih lepotic


Jesenske lepotice z obarvanimi plodovi

Redko jih uporabimo posamič. Jesenske lepotice po pravilu družimo v nasadke, v katerih kombiniramo barvite rastline s strukturnimi. Radi dodamo vednozeleno rastlino, bodisi bršljan, hebo ali kaj tretjega.

Nasadek jesenskih lepotic

Nasadek jesenskih lepotic je za en letni čas. Z nastopom zime in po seriji zmrzali bo del rastlin propadel. Pogosto posušenih jesenskih lepotic niti ne ločimo živih. Proti koncu zime neugledne odstranimo in zamenjamo z npr. mačehami.
Ko spomladi »preklopimo« na poletne balkonske cvetlice, lahko del jesenskih lepotic posadimo na vrt kot vrtne trajnice. Tam bodo kot mlade upokojenke znova zaživele in še dolgo lepšale vrt.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

Older Posts »