Pušpan

S Štajerske smo dobili vprašanje, koliko bi lahko bil star pušpan s fotografije. Premer debla ima okoli 40 cm, višino okoli 10 m.

Najprej je nenavadno to, da je pušpan zrasel v drevo. Tako so ga sicer vzgajali, saj večina pušpanov doživlja usodo rezanih živih mej. V strokovnih knjigah beremo, da ob Črnem morju pušpani zrastejo v drevesa višine naših gabrov. Toda tam so pušpani samonikli in del naravnega rastlinja. V Sloveniji so zgolj okrasne, sajene rastline. Pušpan pri nas nima naravnih rastišč; če se kje slučajno pojavi, je bil tja zanešen z zelenim odrezom z vrtov.

Iz Arboretuma Volčji Potok vemo, da so 50 let neobrezovani pušpani pri starosti 90 let dosegli 6-7 m višine. Ker je drevo s fotografije raslo ob graščini, lahko iz zgodovinskih okoliščin sklepamo, da je bilo posajeno  v drugi polovici 19. stoletja. Po primerjavi z višino primerkov iz Volčjega Potoka lahko sklepamo na starost okoli 130 let, kar se sklada s prejšnjo predpostavko.

Pušpan zelo počasi prirašča v debelino. Sinteznih podatkov za soodvisnost starosti in debelinske rasti za Srednjo Evropo za pušpan nimamo. Imamo pa podatke za tiso, ki je med iglavci najpočasnejša. Če predpostavimo, da pušpan in tisa rasteta v debelino enako hitro, potem iz debeline izhaja starost 175 let.

Sklenemo lahko, da drevesasti pušpan raste tam že štiri do pet človeških generacij.

Pripravil: Matjaž Mastnak, kurator

Read Full Post »