Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for november 2011


Božične zvezde so lepo praznično darilo, še zlasti, če si nekdo vzame čas in jo okrasi na nevsakdanji način. Včasih je dovolj en sam dodatek, spet drugič očara barvna kombinacija, na katero sicer niti pomislili ne bi.

Kadar poznamo okus obdarovane osebe, je izbira malce lažja, kadar pa želimo podariti nekaj posebnega, da bo vsak, ki bo darilo videl, očaran, to pa je že zahtevnejša naloga.

Ker so nove ideje vedno dobrodošle, je prikazanih nekaj zamisli za letošnjo zimo. Uporabimo preverjeno modrost, da več enakih izdelkov v izložbi bolj pritegne kot en sam, hkrati pa, ko je koncept dovršen, enak izdelek naredimo tudi na zalogo, zadnji hip pa dodamo le še božično zvezdo.

Več o božičnih zvezdah

 

Leseno ogrodje iz deščic in vejic, s katerim obdamo okrasni lonček, dopolnimo z volno različnih barv, vejicami bora in še kakšnim drobnim dodatkom, lahko tudi s prazničnim mini posvetilom.

Staro leseno kvadratno ogrodje lahko s pridom uporabimo kot okrasni lonček. Plastični lonček skrijemo z barvitim ovojnim papirjem, prilepimo zvezdo iz filca in osnova je pripravljena. Na koncu dodamo še nekaj borovih vejic, kar je še zlasti dobrodošlo pri mini božičnih zvezdah, ki nimajo veliko zelenih listov, ki bi zakrili notranjost ‘novega lončka’.

Slovenskemu cvetličarju dekoriranje buteljčnih vin ni nič novega. Ste že pomislili, da bi steklenico in božično zvezdo povezali skupaj?

Ljubitelju narave, morda gozdarju ali lesarju poiščimo vazo iz izdolbljenega kosa lesa (štor, korenina). Ne le, da bo nad takšnim darilom navdušen, zagotovo ga bo postavil na vidno mesto. Splača se potruditi!

Vijolično-zlata, čudovita barvna kombinacija, pri kateri se vprašamo, zakaj se je nismo že prej sami spomnili. Zlat lonček v širši stekleni vazi, vmesni prostor je zapolnjen s koščki cimeta, zlatimi laski, steklenimi okrasnimi novoletnimi kroglicami v barvi cimeta in okrasnega traku, iz katerega na koncu naredimo še veliko pentljo.

Namesto klasičnega okrasnega lončka izberemo pleteno košarico, jo ovijemo s kosi mahu, vejicami iglavcev, različnimi okrasnimi trakovi in že je tu unikaten okras. Za konec še svetleč praznični trak in novoletni okrasek.

Skodelica je lahko lepo darilo. Le napolniti jo moramo še z mini božično zvezdo in kosom mehkega filca. Dodamo še okrasni volneni trak s cofki, vejico praznično dišeče jelke in trak, s katerim vse skupaj povežemo, in darilce je pripravljeno.

Vir in foto: Stars for Europe

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Read Full Post »


Božične zvezde (Euphorbia pulcherrima) mnogi imenujemo tudi poanzetija ali kar preprosto božičnica. Zanimivo je vedeti, da je pri božični zvezdi pravo cvetje neznatno. Kar nas navdušuje, so lepo obarvani ovršni listi (brakteje), ki obdajajo socvetje. Ovršni listi so lepo zvezdasto razvrščeni in običajno dosti večji kot ostali, zeleni listi. Prvotna domovina rastline je Mehika. Tam raste božična zvezda podobno kot pri nas lipovka ali španski bezeg; je približno 1,2 m visoka in ima slabo razvejane poganjke, ovršni listi so po velikosti enako veliki kot ostali listi. V Evropo so jo prinesli leta 1834, kjer sprva ni bila deležna vrtnarske pozornosti. Šele okrog leta 1900 so se z njo začeli ukvarjati nemški žlahtnitelji in vzgojili so prve sorte, primerne za gojenje v lončkih.

Božična zvezda velja za zahtevnejšo kulturo, saj ne dovoljuje večjih napak v pridelavi. Z datumom sajenja praviloma določimo velikost in obliko lončnic. Vselej moramo upoštevati, da je zahtevna glede izbire substrata, da je občutljiva na preveč slana tla, da za dobro rast obvezno potrebuje temperaturo 17-20 °C, da jo lahko zalivamo le s temperirano vodo, da zahteva pravilno in redno dognojevanje, da jo ogrožajo številne bolezni in predvsem škodljivci, ki jih je treba pravočasno zatreti. Ker je rastlina kratkega dne, za obarvanje braktej obvezno potrebuje 6,5-8 tednov dolgih noči (prek 14 ur), pri čemer jo lahko usodno zmoti že obcestna svetilka. In ne nazadnje, je zelo občutljiva tudi za prevoz. Ker je njen čas prodaje pozimi, ko običajno zunaj zmrzuje, moramo biti tudi kupci zelo previdni, ko prenašamo rastline iz vrtnarije ali cvetličarne v svoje domove. Izogibamo se nakupu rastlin, ki so bile izpostavljene prepihu, še posebej če so bile pred tem več dni na poti iz tujine. Rastline morajo biti dobro zavite s papirjem, ki poskrbi za toplotno izolacijo, nikar jih ne puščajmo v neogrevanem avtomobilu! Doma jih postavimo na svetlo mesto ob oknu, branimo jih pred prepihom, tudi bližina radiatorja, kjer je zelo suh zrak, ni zaželena. Redno jo zmerno zalivamo, vsak teden jo tudi pognojimo. In ne pozabimo – s pravilno izbiro krasnega lončka lahko poudarimo lepoto rastline v prostoru!

Besedilo: Irena Vizjak

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Božične zvezde so lepo praznično darilo

Read Full Post »

Čajevec


Beseda čajevec se vse pogosteje pojavlja, redko kdo pa tudi dejansko ve, za kakšno rastlino gre. Je to drevo, grm ali zel? S katero deželo ga povezovati in – raste tudi pri nas?

V rod čajevcev uvrščamo več kot 50 različnih zelenih tropskih in subtropskih grmovnic oziroma nižjih dreves. Najpomembnejša vrsta med njimi je zagotovo kitajski čajevec (Camellia sinensis), ki izvira iz južne in jugovzhodne Kitajske, že tisoč let pa ga gojijo tudi v Indiji, Mjanmaru, Vietnamu in Laosu in na Šri Lanki

“Pravi čaji” so tisti čaji, ki so narejeni iz posušenih delov čajevca. Med seboj se razlikujejo predvsem po načinu obdelave. Iz čajevcev pa je seveda mogoče pridobivati še marsikaj drugega – izjemno cenjen proizvod so eterična olja.

  

Zeleni čaji najmanj obdelani

Listi zelenega čaja povečini niso fermentirani, temveč so še sveži toplotno obdelani, z namenom, da se preprečijo encimske spremembe. Običajno sledi zvijanje in drobljenje, nato pa sušenje. S tem postopkom pridelave se ohranijo naravne sestavine in zelena barva listov.

Zeleni čaj je znan po svojih bogatih zdravilnih učinkih, velik pomen ima pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, ker znižuje nivo holesterola, pomaga pri izgubi telesne teže, zaradi velike vsebnosti antioksidantov pa varuje kožo, skrbi za njen mladosten videz in zmanjšuje tveganje za nastanek različnih rakavih obolenj. Učinkovit je tudi pri zniževanju sladkorja v krvi, če ga redno nanašate na kožo pa preprečuje nastanek herpesa.

Strokovnjaki začetnikom pri pitju zelenih čajev priporočajo, da posežejo po tistih, ki so nabrani in obdelani po posebnem postopku, pri katerem dele čajevca obirajo jeseni in pozimi, saj je takrat raven kofeina najnižja. Takšen primer je čaj Kukicha, ki poleg listov vsebuje tudi vejice. Slednje poparijo in posušijo, nakar jih od 2 do 3 leta hranijo v papirnatih vrečah, da se razvije njihova popolna aroma. Kljub temu, da čaj sodi med blage zelene čaje, ni nič manj zdravilen od ostalih zelenih čajev.

Črni čaji z močnejšo aromo

Za razliko od zelenih so črni čaji obdelani po posebnem postopku. Sveže liste čajevca najprej pustijo oveneti, da izgubijo približno tretjino vode. Nato jih zvijejo, kar povzroči pokanje celic in sprostitev encimov. Pri približno 40 °C in visoki vlagi nekaj ur potekajo procesi fermentacije in takrat listi čajevca postanejo temnejši.

Čeprav so črni čaji izjemno priljubljeni in pri posameznikih predstavljajo nadomestilo za kavo, pa imajo v primerjavi z zelenimi čaji manj zdravilnih učinkov.

Oolong čaji za hujšanje

Glede na način pridelave oolong čaji sodijo med zelene in črne čaje. Zanje je značilno, da so delno fermentirani, dolžina fermentacije pa vpliva tudi na okus čaja. Bolj kot je fermentiran, temnejše liste ima in bolj po okusu spominja na črni čaj. In obratno – pri krajši fermentaciji je okus bližji zelenemu čaju. Oolong čaji vsebujejo veliko polifenolov. Ti aktivirajo encime, ki razgrajujejo maščobo in ogljikove hidrate, zato so izjemno učinkovit pripomoček pri hujšanju.

Lahko čajevce gojimo tudi pri nas?

Morda boste začudeni, vendar je tudi na slovenskih tleh povsem mogoče gojiti lastne čajevce. Seveda ti čaji ne dosegajo takšne kvalitete, kot čaji v vzhodnih deželah, pa vendar je že sam občutek, da imate svoj lastni čajevec, preprosto božanski.

Za gojenje čajevca potrebujete sveže seme, ki ga (najbolje na začetku spomladi) 2-3 dni namakate v vodi, nato pa ga posejete v zračen substrat in postavite v prostor s temperaturo od 20 do 25 °C. Po 2 do 4 tednih seme vzklije. Poleti čajevec postavite na vrt ali balkon, poskrbite, da bo stal na soncu in da bo imel vedno dovolj vode. Prezimi naj v zmerno ogrevanem rastlinjaku ali v hiši, čim bližje oknu. Čajevec v naših podnebnih pogojih pozimi običajno odvrže liste, vendar pa si spomladi spet opomore in zopet se lahko veselite ob nabiranju lastnega pravega čaja.

Besedilo: Andrej Trček (podjetje Che d.o.o.)

Read Full Post »


Jesen je najprimernejši čas za nakup sobnih ciklam, ki v tem času bujno cvetijo. In ob pravilni negi bodo cvetele vse do pomladi. Preberite, kakšne so njihove zahteve.

Žal so ogrevani stanovanjski prostori, kjer se temperature gibljejo okrog 20 ºC, neprimerni za gojenje ciklam. Ustrezajo jim zračni in hladni prostori (10–12 ºC), kakršnih pa v modernih stanovanjih ne najdemo več. Če pomislim, sem najlepše ciklame videla pri družini, ki jih je imela med dvojnimi okni na severni strani stanovanja. Naše ciklame, ki smo jih postavili v sončno in ogrevano sobo, pa so hitro propadle.

Zalivanje ciklam je tudi nekaj posebnega: vode ne smemo zlivati po gomoljih in popkih. Zato je najprimernejše, da zalivamo v podstavke cvetličnih lončkov. Po krajšem času odvečno vodo izlijemo iz podstavka. Za obilno vsakoletno cvetenje redno gnojimo s tekočimi gnojili: vsaj na 14 dni. Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove tako, da jih previdno izpulimo iz gomolja.

Sedaj pa je pred vami le še odločitev, ali boste izbrali take, ki imajo manjše cvetove, tiste dišeče ali morda ciklamo z nacefranimi cvetovi. Kaj pa barva: bela, rdeča ali rožnata?

 

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Besedilo: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Jeseni drevesa in grmovnice odvržejo še zadnje liste, takrat se razkrijejo debla in veje. V arboretumu so svoje mesto v zbirki dobili številni primerki z vsega sveta, zanimivi ravno zaradi posebno lepe barve in strukture lubja. Ste se že ustavili in potipali papirnato brezo, platano in sivi javor?

Spodaj so opisane nekatere vrste z okrasnim lubjem.

 

Davidov javor  (Acer davidii):

– osrednja Kitajska;

– skorja je zelena z rdečkastimi odtenki in vzdolžnimi belimi progami,

– spada v skupino kačjekožih javorjev, pri katerih je videz lubja podoben kačji koži.

 

Sivi javor  (Acer griseum):

– Kitajska;

– skorja se sveti v rdečkasti barvi;

– najbolj izrazito se skorja lupi z mladih vej;

– svojo barvo in teksturo ohrani vso življenjsko dobo;

– barve skorje čudovito izstopajo na beli snežni podlagi.

 

 Severna kitajska bela breza (Betula albosinensis var. septentrionalis):

– Kitajska;

– ima rožnato belkasto skorjo, ki se lupi;

– še posebej izstopa, kadar jo obsije sonce.

 

 

Himalajska breza (Betula jacquemontii):

– razširjena je od Nepala do Kašmirja;

– velja za brezo z najbolj belo barvo skorje;

– najpogosteje se jo sadi v skupinah, da kot kreda bela barva bolj izstopa.

 

 

Zlata leskaCorylus avellana ‘Aurea’:

– okrasna sorta leske;

– pozimi so mlade vejice izrazito oranžne;

– ta obarvanost se obdrži, dokler se skorja ne začne luščiti.

 

Krilata trdoleska  (Euonymus alata):

– Kitajska, Mandžurija, Koreja in Japonska;

– listopaden grm, ki je zanimiv zaradi ozkih plutovinastih reber na vejicah;

– izstopa po jesenski barvi listja, ki je lahko skoraj fluorescenčno rdeča.

 

 

Amurski plutovinar (Phelodendron amurense):

– Kitajska in Severna Mandžurija;

– staro skorjo gradi debela in globoko razbrazdana pluta, s štrlečimi grebeni in z izrazitimi razpokami;

– še debelejše plasti plute ima hrast plutovec (Quercus suber).

 

 

Javorolistna platana (Platanus x hispanica):

– križanec za okrasno in parkovno rabo;

– značilen lisast vzorec;

– običajno se skorja lušči v ploščah, po deblu in vejah starejših od treh let;

– pod odluščenimi ploščami se pokaže svetlejša gladka skorja.

 

 

Trilistni citronovec (Poncirus trifoliata):

– Kitajska in Severna Koreja;

– ima gladka zelena debla, v prerezu trikotne oblike;

– na vejicah so dolgi trni, ki so zelo ostri;

– zelena barva je značilna za živo tkivo lubja.

 

 

Tibetanska češnja (Prunus serrula):

– Zahodni del Kitajske;

– gladka in svetleča skorja v barvi mahagonija;

– skorja je tanka in se krožno lušči v prečnih trakovih, podobno kot pri naši češnji.

 

 

Zelkova (Zelkova serrata):

– vzhodna Azija, predvsem Japonska;

– lisasta in luskasta skorja;

– v mladosti je gladka, kasneje pa se pojavijo luske;

– kjer odpadejo luske stare skorje, se pojavijo rdečkastorjave lise.

 

Zanimive rastline v arboretumu

Read Full Post »


Pri gradnji hiše radi rečemo, da so najbolj pomembni njeni temelji. Tudi pri vzdrževanju žive meje je začetek izrednega pomena. Zamujenega zlepa ne uspemo nadoknaditi.

Da bo živa meja lepa, dovolj široka in dovolj gosta, je pomembna rez že pri samem sajenju. Z rezjo vzpodbudimo enakomerno rast od osnove do vrha. Zato je zelo pomembno, da v prvih dveh do treh letih obrezujemo res kvalitetno in dovolj pogosto. Raje večkrat kot premalokrat

Večina listopadnih rastlin, ki jih uporabljamo za žive meje, raste v širino, zato jih moramo že pri sajenju krajšati pri vrhu in še posebej pri stranskih vejah. Skrajšati jih je treba kar pogumno, za tretjino.

V naslednjih letih krajšamo živo mejo tik pred pričetkom rasti, to je zgodaj spomladi. Mejo lahko tudi močno prikrajšamo, saj ima že močne korenine in je tudi že dobro ukoreninjena in rastlina lahko močno odžene. Zato tudi ne smemo pozabiti na dognojevanje.

Velika napaka, ki jo lahko storimo je ta, da pozabimo na redno odstranjevanje plevela. Ko ta sega visoko v živo mejo senči notranje veje. Ker začne svetlobe primanjkovati živa meja v spodnjem delu ogoli in se ne obrašča. Takšno napako kasneje težko popravimo.

Kakšno obliko naj ima živa meja? Nižje žive meje, npr. pušpanove, lahko oblikujemo tako da so stranice ravne, pravokotne. Višje žive meje pa naj imajo obliko prisekanega trapeza. Na vrhu prirežemo ravno ali zaobljeno. Taka oblika je hvaležna tako tekom leta kot tudi pozimi. Poleti zato ker je rast lepša, veje so bolj osvetljene in še lepše se olista, pozimi pa jo bo sneg manj poškodoval.

  

V krajih z debelo snežno odejo je vrh tako visoke gabrove žive meje priporočljivo zaobliti, da dobimo trapezasto obliko. Tako ostane na vrhu le malo snega, s tem pa se izognemo nevarnosti, da bi se vrh pod težo snega razprl.

Potrebujete pomoč pri obrezovanju žive meje?

Pravilno oblikovano živo mejo moramo striči redno, le tako ohranimo njeno obliko. Pomembno je tudi, da je rez lesa karseda gladka. Ni gršega kot živa meja, ki ima po striženju videz kot da bi jo nekdo objedel. Škarje, naj bodo električne, akumulatorske ali ročne, vsekakor pa morajo biti dobro nabrušene.

Še droben nasvet: Električne ali akumulatorske škarje namažemo s kvalitetnim oljnim sprejem, dela pa se lotimo v suhem vremenu. Za razliko od električnih škarij pa imajo ročne škarje raje jutranjo roso. Komur pa se ne ljubi zgodaj vstajati, si lahko pomaga z zvijačo – živo mejo rahlo poškropi z vodo.
 
Rastlina za živo mejo Čas obrezovanja Možnost pomlajevanja
Taxus sp.
tisa
2-krat, zgodaj poleti in zgodaj jeseni zelo dobra
Thuja occ. ‘Smaragd’
smaragdni klek
2-krat, zgodaj poleti in zgodaj jeseni dobra
Picea sp.
smreka
2-krat, zgodaj poleti in zgodaj jeseni srednje
Carpinus betulus
navadni gaber
1-krat, sredi poletja zelo dobra
Fagus sp.
bukev
1-krat, pozno poleti zelo dobra
Ligustrum sp.
kalina
2-3-krat, v rastni dobi zelo dobra
 
 
 
 
 

Read Full Post »