Na jesenskem sprehodu se na hlače rad obesi slepi potnik – repinec. Bodeče kepice, ki jim ponekod pravijo pasji strici, so plodovi repinca. Navadno gre za navadni repinec (Arctium lappa), ki je pogostejša od dveh vrst, ki v naravi uspevata v Sloveniji. Je dvoletna rastlina, ki prvo leto požene samo liste, drugo pa meter ali več visoko razvejano steblo s cvetovi. Cvetovi so v koških, kar je značilno za družino nebinovk in radičevk (Asteraceae). Iz posamičnih cvetov v košku se razvijejo plodiči s kaveljčki. Zreli plodovi na posušenem steblu čakajo, da se obnje podrsa dlakava žival (ali oblečeni človek), se zapnejo obnjo in grejo na potovanje. Kjer se žival čisti, tam otrebi »nesnago« iz dlake in repinec ima možnost, da se na novem mestu zaseje.
Otroci se radi obmetavajo z repinčevimi glavicami, ki jih najdejo v naravi. Repinec pa že poleti ali zgodaj jeseni iščejo zeliščarji. Je zdravilna rastlina s tradicijo. Listom in korenikam poleg drugega pripisujejo, da znižujejo sladkor v krvi in ženejo na vodo.
Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Arboretum 
You must be logged in to post a comment.