Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘trata’


Prišlo je obdobje z visokimi dnevnimi temperaturami in dolgimi sončnimi dnevi. To pomeni obdobje suše in pomanjkanja vode na našem vrtu.

Okrasna trata je za te razmere še prav posebno občutljiva, kar ni nič presenetljivega, če pomislimo, da takšno trato včasih imenujemo kar “angleška trata”, tam pa se ne morejo pohvaliti z zelo visoko poletno temperaturo in dolgimi sončnimi obdobji. Vsekakor je okrasna trata slabo prilagojena na poletno vročino, ker so njene korenine plitke, z večkratno nizko košnjo pa tudi še dodatno izpostavimo teren izsušitvi. Za okrasno trato je v poletni suši nujno, da jo dodatno zalivamo. Pri tem, kako in predvsem koliko zalivati, pa nastane največ sporov med profesionalnimi vrtnarji in njihovimi strankami. Odgovor na to vprašanje je največkrat primerno ali obilno, včasih pa dobimo količino vode navedeno v litrih. Ker največkrat zalivamo z vrtnimi cevmi, nam to ne pomaga, da bi dobili neko otipljivo predstavo, kdaj je vrt dovolj zalit.

Večini se zdi zalivanje precej dolgočasno in zoprno opravilo in po desetih minutah imamo že občutek, da ustvarjamo močvaro. Pa je res tako? Naredimo preprost izračun. Navadno priporočamo poleti zalivanje 2-krat tedensko, in to z najmanj osmimi, v hudi suši tudi dvanajstimi litri vode na kvadratni meter površine. Za zalivanje običajno uporabljamo cevi, ki so priključene na vodovodno napeljavo. Te imajo v večini primerov izpust pol cole. Če naredimo preizkus z zalivalko, ki drži 10 litrov, jo z zalivalno cevjo napolnimo v približno 40–50 sekundah. Torej ima naša cev pretok 12–15 litrov na minuto. Če to prenesemo na površino naše trate, ki jo zalivamo, recimo, da ima 200 m2, moramo zalivati skoraj 200 minut oz. krepko več kot tri ure. Ta pa je že kar dolgo, kajne? Zdaj pa lahko glede na zgornji izračun tudi sami malo pomislimo, ali res zalivamo dovolj ali samo površinsko. Običajno je tako, da se po 15 do 20 minutah že kar naveličamo tega opravila.

Narava je precej bolj pridna od nas, saj običajno dež zalije površino z 20 do 30 litri vode na kvadratni meter. Seveda tudi tisti, ki imajo avtomatski namakalni sistem, tega problema ne opazijo, saj če je dobro nastavljen, avtomatika naredi vse delo in opazimo samo večji račun za vodo.

Izračunajte si torej, koliko vode potrebuje vaš vrt, da bo naše zalivanje res učinkovito.

Besedilo in fotografija: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Ali lahko užitek v košnji trate prepustimo komu drugemu?

Seveda lahko! Prijatelju, sosedu, vrtnarju, lahko pa tudi sodobnemu robotu za košnjo trate. Z robotskimi kosilnicami Robomow pridobimo čas, ki ga nato namenimo drugim prijetnejšim aktivnostim. Robotsko kosilnico lahko uporabimo doma ali na trati, ki obdaja našo počitniško hišico. Tako pridemo na počitnice in takoj odigramo partijo badmintona na sveže pokošeni trati ali le uživamo ob pogledu na urejen vrt okoli hiše.

Robotske kosilnice Robomow omogočajo nastavitev tedenskega programa, obenem pa poskrbijo za okolju prijazno recikliranje trave. Tehnika je napredovala tudi pri teh pomočnikih – košnja trave je tako zares kakovostna. Več o robotskih kosilnicah lahko povprašate pri našem dobavitelju, podjetju Kosport d.o.o. ali v našem vrtnem centru.

Pripravil: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


V jesenskem času postaja košnja trate vse redkejša. Običajno je dovolj, če jo kosimo v razmiku dveh do treh tednov. Višina košnje je višja kot poleti. S tem preprečujemo obilnejšo razrast mahov, ki jih vlažno vreme in krajši dnevi spodbujajo k rasti.

Odpadlo listje na trati pograbimo ali pa ga pospravimo s kosilnico ob košnji. Kosilnica listje zmelje, pomeša s pokošeno travo in ga pobere v košaro kosilnice. Ta mešanica se bo v kompostniku hitreje razgradila, kot če bi kompostirali samo listje. Pri košenju in pobiranju listja s kosilnico pa moramo upoštevati, da opravljamo delo le v suhem vremenu, ko so listi in trava popolnoma suhi.

Polagamo travno rušo – projektiva Arboretum

Ob suhem vremenu lahko pustimo odpadlo listje nekaj dni ležati na trati in s tem ustvarimo v vrtu jesensko razpoloženje. Če je listje mokro, ga ročno pograbimo.

Gnojenje v jesenskem času opravimo le s specialnimi gnojili za jesensko gnojenje trate. Pri teh gnojilih je vsebnost dušika nizka, vsebnost kalija pa višja kot v običajnih gnojilih. Kalij je namreč element, ki veča odpornost rastlin na mraz, bolezni, sušo, škodljivce. Trata lažje in bolje prezimi.

”Čarovniške kroge” povzročajo glive, katerih hife se razraščajo v zemlji med koreninami rastlin. Glive zrastejo v obliki krogov, ki so sklenjeni ali pa prekinjeni. Bolj pogosto se pojavljajo v deževnem vremenu. ”Čarovniškim krogom” se lahko izognemo z rednim prezračevanjem in rahljanjem trate.

Besedilo in fotografije: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »