Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘grm’


Pieris je eleganten grm za vse letne čase. Poleti je lep s sveže zelenimi listi, ki pozimi pridejo še bolj do izraza. Na prehodu iz zime v pomlad lepo belo zacveti.

Pierisi dobro uspevajo v kisli zemlji, zato jih je najbolj enostavno posaditi v zemljo za rododendrone. Zelo lep je tudi v večjem loncu.

Lega mora biti zavetna in v zimskem času po možnosti brez sonca. Ne mara namočenih tal in stalnega prepiha.

Po cvetenju porežemo odcvetele vršičke vejic. Drugega dela z njim ni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Advertisements

Read Full Post »


Magnolije so drevesa in grmi, ki z bleščečimi cvetovi oznanijo konec zime. V Vrtnem centru imamo širok izbor po sortah in velikostih sadik. Ta teden  predstavljamo zvezdasto magnolijo (Magnolia stellata).

Je počasti in čvrsto rastoč grm, idealen za majhen vrt. Cveti prva med vrtnimi magnolijami.

Potrebuje dobra, humozna in enakomerno vlažna tla. Posadimo je na sončno in zavetno mesto. V senci preživi, a šibko cveti.

Bolje jo je saditi spomladi kot jeseni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Lani sem iz Snežnika dobila in posadila 2 snežniški vrtnici, v Radovljici. Ena od njiju je pognala 2 malo več kot meter dolga poganjka, druga ostaja enaka, kot je bila posajena. Prezimili sta pod smrečjem, izgleda dobro. Letos sta obe cveteli. Kako ravnati z njima? Prosim za nasvet.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

‘Snežniška’ je zgodovinska vrtnica, ki cveti enkrat v letu (izjemoma tudi pocvitne). Sodi v skupino belih rož (Rosa × alba). Pravilo za takšne vrtnice je, da jih obrezujemo po cvetenju, torej konec junija.

Pred zimo in spomladi jih ne režemo. Izrežemo samo polomljene in suhe poganjke. Vsako drugo obrezovanje v tem času pomeni uničevanje cvetov za prihajajoči junij.

‘Snežniška’ je proti mrazu zelo odporno vrtnica, zato je ni treba ščititi s smrečjem. Dovolj je, da novembra dno grma ogrnete z zemljo, in še to za vsak slučaj, če bi bila zima izjemno huda.

Po obliki rasti je to kar raščav rožni grm, ki mimogrede zraste 1,5 m visoko. To je prirojena višina ‘Snežniške’ in je z obrezovanjem ne morete spremeniti. Tudi vaša druga sadika, ki je letos še čepela na mestu, bo drugo leto gotovo pognala in kmalu dosegla bolj podjetno sestro.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Bradati moški so prišli v modo in bodo odšli iz mode. Grmasti bradatci so vedno v modi. So redek grm, ki cveti modro, in še redkejši, ki modro cveti v začetku jeseni.

Prava lega zanj je skalnjak, mešan nasad s trajnicami, pa tudi večji lonec na sončni teresi.

Sadimo ga na sonce in nekoliko zaščiteno lego. Grm pozimi ne sme stati v mokrih tleh. V loncu uporabimo substrat za citruse.

Bradatec ostane nizek 70-100 cm. Obrezujemo ga šele spomladi, in to na kratko, za širino dlani nad tlemi.

Sorte bradatcev od leve proti desni:

Caryopteris × clandonensis ‘Grand Blue’

Caryopteris × clandonensis ‘Heavenly Blue’

Caryopteris × clandonensis ‘Hint of Gold’

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Zima, hladna in pusta. V teh dneh nam je pokazala svojo pravo nrav. Kadar veter tako neusmiljeno brije dobimo občutek, da tudi narava miruje. Ampak, ali je to res?

Ko se tako sprehajam po parku, me prevzamejo čudovite barvne vejice nepozebnika, ki je ravno v teh dneh v svojem največjem razcvetu. Grmički s svojimi značilnimi cvetovi s po štirimi dlakavimi čašnimi listi ter s štirimi trakastimi venčnimi listi v rumeni, oranžni ali rdeči barvi se bohotijo z vso svojo lepoto. Cvetovi nepozebnika so združeni v socvetja, kar daje vejicam značilen videz. Včasih so ljudje mislili, da pozimi nič ne cveti in da le čarovnice lahko pričarajo cvetenje. V Belgiji nepozebniku, ki cveti pozimi, pravijo čarovniška leska. Ko se jim tako približam, da bi si bolje ogledala cvet, ugotovim, da nežno in prijetno dišijo. Vsi, ki si želite ogledati te čudovite grmovnice ste vljudno vabljeni!

Sadike nepozebnika vzgojene v loncih lahko sadimo na vrtove skozi vse leto. Najboljši čas za saditev je jeseni.

Pripravila: Zorica Zrim, univ. dipl. biol.

Read Full Post »


Če ste se v teh dneh kaj sprehajali po Arboretumu, vas je pot morda zanesla mimo upravne zgradbe. Tam ste pod stopnicami lahko opazili grm, čigar listi so že porumeneli. Ob podrobnejšem opazovanju ste med rumenim odevalom lahko opazili okrogle plodove, ki niso ne limone ne pomaranče. Če ste si zaželeli katerega dotakniti, so vas od tega odvrnili dolgi, močni trni, ki štrlijo izza listov. Rastlina, ki ste jo spoznali, je trilisti citronovec.

Trilisti citronovec

Limonam podobni plodovi

Trilisti citronovec je majhno drevo ali grm z znanstvenim imenom Poncirus trifoliata. Prvotna domovina trilistega citronovca je centralna in severna Kitajska s Korejskim polotokom, od koder je bil v osmem stoletju prenesen na Japonsko ter kasneje v Evropo in evropske kolonije v S in J Ameriki.

Rastlina se od limonovca in drugih citrusov loči po tem, da je listopadna in bolje prenaša nizke temperature. Ima bele cvetove, ki jih kasneje nadomestijo limonam podobni plodovi. Plodovi so zelo grenkega okusa, zato jih ne moremo jesti svežih. Lahko pa njihovo mesnato sredico uporabite ljubitelji kuhanja marmelade. Lupino plodov lahko kandirate ali posušite. Posušena in zmleta lupina se uporablja tudi kot začimba. Na Kitajskem se zrele in nezrele plodove uporablja v tradicionalni medicini za zdravljenje alergij, prehladov, zobobolov itd. Trilisti citronovec pogosto sadijo tudi kot živo mejo, ogrado za živino oz. zaščito pred divjimi živalmi ter kot okrasno drevo v vrtovih in parkih.

Trilisti citronovec se dobro križa s sadjarskimi vrstami agrumov iz rodu Citrus, kamor nekateri znanstveniki uvrščajo tudi to vrsto. Iz križancev so odbrali nekaj sort, ki na prostem prenesejo celinsko zimo. Trilisti citronovec pogosto uporabljajo kot podlago, na katero se nato cepijo različne sorte citrusov.

Trilisti citronovec

Trilisti citronovec ob upravni zgradbi

V Arboretumu raste trilisti limonovec že več kot petdeset let. Prvotna rastlina je bila posajena v petdesetih letih prejšnjega stoletja in je pogumno premagovala sneg in mrzle zime vse do podrtja stare zgradbe in izgradnje današnje uprave. Po končani gradnji je bila posajena nova rastlina in vabimo vas, da si jo pridete pogledat, še preden pred zimo odvrže liste.

Trilisti citronovec

Prvotna rastlina v Arboretumu

 

Pripravila: Mateja Pecl  mag. ekol. biod.

Read Full Post »


Navadna bodika (Ilex aquifolium) je grm, ki včasih zraste v nizko drevo. Ima bleščeče zimzelene liste, ki so na otip usnjati. Večina listov ima valovit rob s trnatimi zobci. Le listi, ki rastejo na dobro osvetljenem vrhu krošnje, imajo gladek, netrnat rob.

V Sloveniji najdemo tu in tam po hribovskih gozdovih divje rastočo bodiko. Bolj pogosto kot v naravi jo videvamo po vrtovih in parkih, saj je zaradi somerne in počasne rasti in zato, ker je zelena tudi pozimi, priljubljena okrasna rastlina. Drevesničarji vzgajajo številne okrasne sorte navadne bodike.

Navadna bodika

Plodovi dozorijo jeseni. So živo rdeče okrogle jagode. Ker večina ptic bodikinih plodov ne je, ostanejo čez zimo na rastlini in predstavljajo lep okras za oko.

Skorja, listi in plodovi vsebujejo dva strupa. Če ju použijemo, povzročajo bruhanje in drisko, v najhujših primerih preneha biti srce.

Zaradi žive barve zbujajo plodovi pozornost otrok in ravno pri njih so poznane zastrupitve s smrtnim izidom. Dejstvo, da so plodovi neprijetnega okusa, otrok ne odvrne od tega, da bi jih ne nosili v usta. Zato je priporočljivo, da bodike ne sadimo po vrtovih in tistih delih parkov, kjer se zadržujejo majhni otroci.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, Strupeni plodovi jeseni (1992)
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov

Read Full Post »

Older Posts »