Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘buče’


Na predvečer Vseh svetih, v sredo, 31. oktobra 2012, se nas je pred vhodom v park Arboretuma Volčji Potok zbralo preko 150 obiskovalcev.

Družine so s seboj prinesle domiselno izrezljane buče, s katerimi so se potegovale za lepe nagrade. Med samim dogodkom, so najmlajši lahko na delavnici ustvarjali netopirje, duhce, za celo družino pa je bilo poskrbljeno s toplim čajem in okusnim pecivom čajnice Zisha. Hkrati pa se zahvaljujemo tudi gospe Brodar, ki nas je razveselila s polno košaro sladkih rogljičev.

Na koncu smo se lahko vsi skupaj sprehodili skozi čarobno osvetljeni park, ki ga je krasilo okoli 70 buč. Vsaka buča je izžarevala svojo zgodbo nas očarala in celo začarala.

Letos pa je za najlepšo izrezljano bučo prejela nagrado družina Ravnikar.

Naslednje leto bo Arboretum Volčji Potok ponovno z vami, vas pa lepo vabimo, da pridete in nam pomagate, da bo dogodek še večji, še več buč, ki nas bodo ponesle v čarobno deželico in nam vsaj za trenutek pričarale srečo in toplino.

Pripravila: Jana Mihor, univ. dipl. biol.
Fotografije; Jana Mihor in Andrej Trček

Read Full Post »

Uporabnost buč


V kulinariki je cenjeno predvsem bučno olje iz semen, meso, kakor tudi sama semena, koristne pa so tudi kot antioksidativna hrana.

V farmaciji so jih uporabljali že stari Grki in Rimljani in tudi Kitajci. Farmacevtski pripravek je primeren za oba spola in je usmerjen predvsem na inkontinenco (uhajanje urina), bogata vsebnost karotenoidov pa pomaga pri preprečevanju različne vrste raka, pri srčnih obolenjih, očesni mreni in degeneraciji rumene pege.

V raznoliko uporabnost buč sodi tudi izdelovanje glasbil (kjer iz posušenih plodov naredijo ropotulje, bobne, flavte, trobente, ksilofone), pred razvojem lončarstva so iz posušenih plodov izdelovali košare, sklede in vrče za shranjevanje vode, vina, hrane, tobaka.

V mističnem svetu odigra pomembno vlogo v mitologiji, s svojo simboliko pa tudi v slikarstvu in leposlovju.

Okrasne buče so jeseni naprodaj v vrtnem centru.

Besedilo: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

Buče


Buča ali po Grkih imenovana tudi mogočna hči matere Zemlje

Sodi med najstarejše gojene rastline, saj je bučne pečke divje rastočih vrst grizljal že paleolitski človek pred 15.000 leti. Pri izkopavanju indijanskih nahajališč so odkrili, da so že takrat indijanske žene ugotovile, da nekatere buče vsebujejo manj grenkih snovi.

Buče izvirajo iz tropskih in subtropskih predelov vlažnih in zmerno suhih tropov Starega in Novega sveta. Najbolj poznan in opevan pomorščak in raziskovalec sveta Krištof Kolumb (1451-1506) je na Kubi ogledoval nasad buč in si to tudi zapisal v dnevnik. Tako je špansko ladjevje med preostalim tovorom pripeljalo tudi buče.

Buča je botanično razpoznavna:

– po močni glavni korenini in bogatem spletu lateralnih korenin,

– plazeče buče odlikujejo vreže ter nadomestne (adventivne) korenine,

– listi so veliki ter votlo pecljati,

– moški in ženski cvetovi so na isti rastlini in imajo zvončast ter globoko narezan cvet z navzven ukrivljenimi konicami,

– cvet je odprt le en dan,

– oprašujejo jih čebele in čmrlji,

– plodovi buč so zelo raznoliki tako po velikosti, barvi in obliki.

Razstava buč v Arboretumu

Besedilo: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.
Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »