Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘razstava’


Kaj je biodiverziteta?

Izraz biodiverziteta, tudi biološka raznolikost ali raznolikost živih bitij, zajema vse organizme na Zemlji, od arhej, bakterij in protistov preko gliv do rastlin in živali.

Biodiverziteto raziskujemo na treh nivojih:

  • Genetska diverziteta – zajema raznolikost genov v sklopu ene vrste oz. populacije.
  • Vrstna diverziteta – zajema raznolikost vrst v slopu nekega habitata ali regije. Habitat je bivališče, kjer živi nek organizem.
  • Diverziteta ekosistemov – zajema raznolikost ekosistemov na nekem območju. Ekosistem je splet neživih (biotop) in živih dejavnikov (biocenoza), ki na nekem območju medsebojno vplivajo eden na drugega. Ekosistem lahko zajema velika območja, na primer cel gozd, ali pa zgolj majhen ribnik.

Ekosistemi so povezani v biome in ustvarjajo kompleksnost življenja na Zemlji.

Zakaj je biodiverziteta pomembna?

Biodiverziteta je pomembna za ohranjanje narave in okolja v katerem živimo. Pestrejše kot je število vrst (večja kot je biodiverziteta), stabilnejši je življenjski prostor oz. okolje, v katerem te vrste živijo. Organizmi so namreč »podporni stebri« okolja – in vsi ti stebri morajo biti v ravnovesju. Če se neka vrsta premakne iz ravnovesja, lahko s tem poruši stabilnost celotnega ekosistema.

Kaj zmanjšuje biodiverziteto?

Ljudje s svojim delovanjem izredno negativno vplivamo na biodiverziteto, predvsem z uničevanjem naravnih habitatov, onesnaževanjem, intenzivnim kmetijstvom, prekomernim izsekavanjem gozdov in prekomernim izlovom rib.

Kako ohranjamo biodiverziteto?

Najboljši način za ohranjanje biodiverzitete je ohranjanje habitatov in ekosistemov. Posamezne vrste ne moremo zavarovati, če ne zavarujemo tudi okolja v katerem živi.

Kaj so »vroče točke« biodiverzitete?

Vroča točka biodiverzitete je območje kjer v primerjavi s podobno velikimi območji živi zelo veliko število vrst in ga zaznamuje pestrost življenjskih prostorov ter stabilnost ekosistemov.

Vsi, ki želite izvedeti več o biološki raznolikosti Kostarike, ste vljudno vabljeni na ogled razstave »Kostarika, vroča točka biodiverzitete«, ki je na ogled v Galeriji Janeza Boljke v Arboretumu Volčji Potok od 8. maja do 15. oktobra 2018. Avtor razstave je prof. dr. Tom Turk, redni profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Advertisements

Read Full Post »


Razstava Čar lesa se je po gostovanju na Pomladnem sejmu v Gornji Radgoni in majski razstavi v ljubljanski Mestni hiši in Cankarjevem domu preselila tudi k nam v Arboretum. Razstava je zasnovana tako, da izpostavlja tako praktične kot tudi estetske vidike uporabe lesa v gospodinjstvu, športu, kulturi in pri vsakdanjem življenju.  Tako se nam na eni strani oči odpočijejo na lesenem kajaku, narejenem iz lahkega lesa smreke in alpskega nagnoja, ter čudovitem lesenem kolesu, narejenem iz bukovine, na drugi strani pa nam padejo v oči ambientalne svetilke, ptičje krmilnice in manjši pripomočki, namenjeni kuhanju (kuhalnice, podstavki za vročo posodo, noži, servirni krožniki itd.), osebni negi (glavniki, uhani) in opremljanju stanovanja (leseni ovitki za pisala, domiselne »hišice« za branje in odlaganje knjig, svečniki, deske za vezenje, stojalo za ključe in nakit). Ko se obiskovalec sprehodi med vsemi temi rekviziti, dobi marsikatero idejo o tem kako bi lahko opremil svoj dom in na inovativen način prispeval k bolj pestremu sobivanju. Razstava je zanimiva tudi z vidika primerjave izdelkov, narejenih iz različnih tipov lesa – na enem mestu lahko  občudujemo pohištvo, narejeno iz hrasta, smreke, javorja, orehovine, češnje  in bukovine, tako da mimogrede dobimo impulz kateri les bi najbolj ustrezal naši osebnosti in prostoru, v katerem živimo.

Razstava Čar lesa

Les kot gradbeni material zadnja leta spet pridobiva na veljavi, saj se čedalje več ljudi zaveda prednosti  uporabe naravne surovine, ki se jo povrhu vsega lahko še reciklira za najrazličnejše namene. Bivanjski prostori, opremljeni z lesom, delujejo poživljajoče, lahkotno in sproščeno, človeku pa se zazdi kot bi bival v naravi. V današnji družbi, ki je zaznamovana s stresom, je občutek lahkotnosti in sprostitve, s katerim nas navdaja les, zelo pomemben aspekt, ki pripomore h kvaliteti življenja.  Čeprav smo ena od redkih držav znotraj Evropske unije, ki ima na zalogi veliko lesa, pa se zdi, da se njegove vrednosti v celoti ne zavedamo.  Kljub pogosto uporabljanim frazam o pomembnosti trajnostnega razvoja in reciklaže, še vedno veliko lesa in lesenih izdelkov uvažamo namesto da bi jih naredili sami. Razstava Čar lesa med drugim priča o tem, kako je potrebno pokazati na različne možnosti uporabe lesa in preusmeriti zavest potrošnika v nakup naravnih materialov, ki blagodejno vplivajo na živa bitja in podnebje. Z uporabo lesnih izdelkov namreč podaljšujemo skladiščenje ogljikovega dioksida, medtem ko iztrošene izdelke lahko uporabimo za pridobivanje energije. Čas je, da spoznamo resnično vrednost te neprecenljive surovine in jo integriramo v vse pore vsakdanjega življenja. Les je zagotovo material, ki je tako uporaben kot estetski, iz njega nenazadnje lahko naredimo tako vsestranske bivalne površine kot umetniške izdelke. Razstava bo na ogled pod arkadami stare upravne zgradbe vse do 26. junija, vabljeni k ogledu!

Čar lesa

Pripravila: Miša Gams

Read Full Post »


Ali prepoznate, katerim drevesom pripadajo plodovi na razstavi pri stari upravi? Plodove šipka in kostanja ste najbrž hitro prepoznali. Kaj pa ostale? Pomagate si lahko s spodnjimi namigi!

Kavkaši krilati oreškar

Drobni oreški s krilci, ki so nanizani na dolgih soplodjih, so plodovi kavkaškega krilatega oreškarja. Les te drevesne vrste je v njegovi domovini zelo cenjen in iz njega izdelujejo pohištvo, furnir, vžigalice, cokle in drugo. Njegova domovina je Kavkaz in severni Iran.

Pavlovnija

To so plodovi pavlovnije, drevesa, ki je naravno razširjeno na Kitajskem in v Koreji. Na Japonskem so v preteklosti posadili to drevo ob rojstvu deklice. Ker drevo te vrste zelo hitro raste, so ga ob možitvi hčere posekali in iz lesa naredili skrinjo za balo.

Maklura

Soplodja, ki bi jih lahko zamenjali za teniške žogice, pripadajo drevesni vrsti, ki ji pravimo maklura. Vrsta prihaja iz Severne Amerike. Njen les ima zelo veliko ogrevalno vrednost, indijanska plemena pa so ga uporabljala za izdelavo lokov.

Cigarovec

Ti tanki in podolgovati plodovi, ki spominjajo na stroke, pripadajo drevesu, ki ga imenujemo katalpa ali z drugim imenom cigarovec. Drevesa te vrste so zelo medonosna. Ker cvetijo pozneje kot večina drugih drevesnih vrst, so zelo dobrodošla paša za čebele.

Platana

Platana je pogosta v parkih in mestih kot okrasno drevo, saj ima privlačno lisasto skorjo, veliki listi pa ustvarjajo gosto senco. Pozimi krošnjo okrasijo okrogla soplodja, ki na pecljih visijo z drevesnih vej.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Read Full Post »