Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘gnojenje’


Srednje velike lončnice z značilnim listnim lijakom in socvetjem na steblu, kar je značilnost ananasovk (bromelij). Nekatere ehmeje imajo zelo lepo sivo pasaste liste. Nega obeh lončnic je enaka s to razliko, da guzmanija ne prenaša neposrednega sonca.

Domovina: srednja in južna Amerika. Rastline pragozda, kjer živijo na vejah dreves.

En listni lijak požene eno socvetno steblo, ki je zaradi barvastih listkov v okras še nekaj mesecev po tem, ko pravi cvetovi že davno odcvetijo.

Matična rastlina ob strani požene »mladiče«, ko se ti okrepijo, »mati« propade. Spomladi, ko so »mladiči« že krepki, je čas za presajanje in razmnožitev.

Mesto: zelo svetlo, z dopoldanskim in popoldanskim soncem. V senci na nastavijo cvetov.

Temperatura: zmerno topla soba, 18-20 °C.

Zalivanja: na dva konca, v korenine in v cisterno; korenine morajo biti zmerno vlažna; preden zalijemo, se mora zgornja plast posušiti; cisterna mora biti vse čas polna.  Zalivamo z mehko vodo, najbolje z deževnico.

Gnojenje: od pomladi do jeseni na dva tedna s šibko raztopini gnojila za lončnice – samo v cisterno, na v korenine.

Zrak naj bo vlažen! Pršimo z  mehko vodo. Podstavek z mokrim peskom.

Mladiči: 12 cm lonec, prve štiri mesece svetlo in brez sonca, skopo zalivamo.

Zemlja: mešanica listovke, grobe šote in kremenčevega peska. Ali substrat za orhideje.

Korenin je malo! Da ostane rastlina pokonci, jo z lončkom vred postavimo v težjo lončevinasto posodo.

Ehmeja

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Pozna jesen, tudi začetek meseca decembra, dokler zemlja zares ne zmrzne, je pravi čas za gnojenje vrtnic. Za predzimsko gnojenje je najprimernejši hlevski gnoj. Pomembno pa si je zapomniti, da najprej osujemo vrtnice z zemljo, in šele nato po gredici raztreseno gnoj. Gnoj naj ne pride v neposreden stik s stebli. Spomladi že na pol predelan gnoj vkopljemo v tla in jih s tem obogatimo z organsko snovjo, za katero so vrtnice zelo hvaležne. Gnoj spomladi vdelamo v tla še preden vrtnice porežemo, nekako v začetku marca. Vrtnice se bodo z bogatejšim cvetenjem šele poleti zahvalile za jesensko gnojenje.

Pripravila: Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Še nekaj toplih sončnih žarkov in spet bomo lahko uživali v sveži zeleni barvi naše »angleške« trate. Ampak vse prerado se zgodi, da se izpod snega prikaže pusta, rjava, gnijoča trava. Za to so krive vremenske razmere v lanski jeseni, ko je bilo precej vlage, to pa je bilo za travno rušo kar predobro, zato se koreninski sistem ni razrasel v globino. Tudi v dveh hladnih zimskih mesecih, decembru in januarju, ni bilo snega, ki bi zaščitil travne bilke. Pa vendar ni treba zdaj obupati in začeti znova. V večini primerov bo zadoščalo, da upoštevate nekaj strokovnih nasvetov in posvetite trati malo pozornosti.

1. Ko se pomladi začne vegetacija, na trati velikokrat opazimo glivično bolezen, ki jo kratko imenujemo snežna plesen. Bolezen prepoznamo po belkasti ali rožnati prevleki, ki se širi radialno, zato jo opazimo kot nagnite kroge v travi.

2. Snežna plesen se ohranja na gnijočih ostankih rastlin, zato naj bo naše prvo opravilo odstraniti odmrle rastline in dele rastlin, ki povečujemo možnost okužbe. Pri močnejši okužbi lahko okužbo zavremo s fungicidi (npr. mankozeb). Ponavadi pa zadostuje že natančno grabljenje, pri katerem odstranimo vse odmrle dele rastlin ter ostanke listja. Z grabljenjem travo tudi prezračimo, in kot vemo, kjer je zračnost, veter hitro osuši rastline, na suhih rastlinah pa se bolezni, ki povzročajo gnitja, ne morejo razvijati.

3. Naslednji ukrep po česanju in zračenju travne ruše je gnojenje. Za zgodnje spomladansko gnojenje trave uporabimo gnojila z večjo vsebnostjo dušika, tako da trava začne hitro rasti. Za lepo negovano trato vsekakor priporočamo specialna gnojila za trato. Ta imajo že določena optimalna razmerja med makro in mikro elementi. Tako kakor priporočajo pri prehrani človeka več manjših obrokov, je tudi pri hranjenju trate. Bolje je torej več gnojenj z manjšimi količinami kot samo eno zelo obilno. Ko travo kosim, ji hkrati odnašamo lisno maso in s tem beljakovine, listno zelenilo in ostale produkte, potrebne za rast in razvoj rastline, z gnojenjem pa ji hranilne snovi vračamo.

4. Mah je poleg polsti v travi verjetno eden večjih sovražnikov lepe trate. Vojna z mahom je dolgotrajna, ena dobljena bitka z železovim sulfatom je samo epizoda v boju za lepo zelenico. Poleg vztrajnosti je najboljše jamstvo za uspeh pravilna predhodna priprava tal, tj. vodno-zračni režim, izbira primerne sončne lege in pravilna višina košnje. Če trato kosimo prenizko, imajo rastline premalo listne mase za boj s težkimi tlemi.

Če torej na kratko strnemo potrebne pomladanske ukrepe: več zraka v tleh, to pomeni posledično izboljšanje pH-ja tal ob pomoči večkratnega kakovostnejšega gnojenja, in višja košnja, da pridobimo večjo listno maso in s tem močnejšo travo, ki se bo uspešno uprla širjenju mahu.

Če ti ukrepi ne zadoščajo, pa je naslednji korak pri uničevanju mahu peskanje s kremenovo mivko in kemično uničevanje mahu.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Zima lahko na travnati površini pusti kar nekaj škode. Trato čim prej temeljito pregrabimo oziroma prezračimo, da odstranimo polst. Travo gnojimo pred dežjem ali zalijemo po gnojenju.

Besedilo in fotografija: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

 

Read Full Post »