Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for december, 2011


Po 30. novembru se zjutraj vse kasneje začne daniti, popoldne pa zemljo že zelo zgodaj objame mrak. Sonce je sramežljivo, pogosto le za kratek čas pokuka izza megle in oblakov. Tudi sodobnega človeka kratki dnevi navdajajo z melanholijo. Tako ni težko razumeti, da je bil zimski čas za ‘poganskega’ človeka skrivnosten in celo grozljiv. V tokratnem prispevku bomo na kratko opisali pozabljeno dediščino t.i. dvanajsterih oz. volčjih noči – čas, ki so ga obhajali ljudje na našem ozemlju pred prihodom krščanstva. Mnogi elementi so se ohranili do danes, le da jim je krščanstvo dalo nekoliko drugačen pomen. Volčje noči so skrivnosten čas okoli zimskega kresa, ki obsega dvanajst dni od božiča do 5. januarja, ko so naši daljni predniki obhajali tretji božič – t.i. praznik Pernahti. Osnovne teme tovrstnih praznovanj so bile boj človeka s temo in mrazom, čaščenje življenja, zaščita pred zlimi silami in bitji, ki v teh večerih in nočeh obiščejo zemljo. Ponekod je pri starejši populaciji še danes ohranjen spomin na bitja, kot so Mora, Bedanec z Gorenjske, Divja jaga, Pehtra, Škopnjak in Šent s Pohorja. S krščanstvom so se jim pridružili še vragi in čarovnice.

Bršljan

Ves čas dvanajsterih noči so imeli poseben pomen ogenj, voda, kruh in zimzelene rastline s svojim zaščitnim in srečonosnim pomenom. Ljudje so v tem času kurili kresove, kar naj bi pomagalo Svarogu, bogu sonca, da zopet postane močan in premaga temo. Pomembna tradicija, ki jo je prevzelo tudi krščanstvo, je kurjenje panja oz. čoka v ognjišču. Z njim so ravnali kot z živim bitjem, nikakor pa se ni smelo zgoditi, da bi ugasnil. Množica isker, ki je nastala ob gorenju čoka je napovedovala letino. Poseben pomen v tem obdobju je imela tudi voda kot drugi očiščevalni element. Voda se je v teh dneh spreminjala v najboljše vino ali celo zlato. Če si je dekle v božični ali novoletni noči umilo obraz z vodo, ji je to prineslo večno lepoto in mladosten obraz; od vode pa si je lahko izprosila tudi ženina.

Pomembne so bile tudi rastline, predvsem zimzelene (smrečje, bela omela, bršljan, mah, bor, lovor itd.). Posebno mesto na Slovenskem je imel brin, ki v tem času daje varno zavetje pred zlimi duhovi. V ta namen so z njim kadili po hišah in gospodarskih poslopjih, vejice pa so obešali na vsa vrata.

Brin

Vejica brina na vratih hleva zlim silam povzroči precej preglavic. Ko zli duh pride do vejice in začne šteti iglice, se pri preštevanju vedno znova zmoti.  Tako mine noč in z jutrom mora oditi. Zanimiva je tudi zgodba s hrastovo vejico – suhi listi le s težka odpadejo in trmasto kljubujejo zimi, kar naj bi hudiča tako razjezilo, da je skušal liste spraskati z vejice, zato so hrastovi listi postali krpaste oblike.

Pri rastlinah je simbolno vlogo odigralo tudi božično žito, ki slavi življenje in daje upanje, da bo zima kmalu odšla. Pogosta so bila tudi čarna dejanja povezana z rastlinami, t.i. bela magija, s katero so ljudje skušali pričarati zdravje družini in živini, blagostanje in srečo. Na tem mestu bi omenile le dve takšni dejanji: kraja sena sosedu v noči s 24. na 25. december naj bi prinašala zdravje živini, tepežkanje s šibo življenja na tepežni dan pa na simbolni ravni pomeni čaranje življenja in zdravja.

Vir: Praznično leto Slovencev (Niko Kuret)

Read Full Post »


Droben, a zanimiv dodatek božični zvezdi so bambusovi poganjki, katerih barva je ujeta v pentlji.

Poseben poudarek ustvarja čista linija papirja in ovojni trak spleten v kito.

Igra zavijanja lončnice s papirjem v kombinaciji z drugimi materiali poskrbi za razgibanost izdelka.

Božične zvezde dekorirane z usločenim šopom trave v barviti vrečki v obliki torbe je modni hit.

Vir in fotografije: Florist Altevogt

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Več o božičnih zvezdah

Read Full Post »


Bližnji pogled nam nemalokrat razkrije malenkosti, ki ostanejo očem pri opazovanju od daleč skrite. To velja tudi pri rastlinah.

V Arboretumu Volčji Potok lahko najdete iglavec Thujopsis dolabrata, pri nas poimenovan klekovec ali hiba, ki vas bo presenetil s svojimi luskami. Pogled na zgornjo stran vejic ni nič nenavadnega: ploščate, temno zelene, svetleče luske. Pogled s spodnje strani pa je presenetljiv: vsaka luska je okrašena z belim znakom, ki je tako ostro začrtan, kot da bi ga zarisali s pisalom, obarvali pa z gosto belo barvo. Motiv se zdi čisto zimski. Ideja, da bi fotografijo vejice uporabila kot motiv za novoletno voščilnico, še ni uresničena, zato si jo oglejte vsaj vi. Drevo izvira iz Kitajske, pri nas ga pa le bolj poredko najdemo v parkih.

Besedilo in fotografija: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Med nizkimi grmi, ki obdržijo liste tudi prek zime, je kar nekaj takih, ki se jeseni okrasijo z barvitimi plodovi. In to ne za kratek čas. Plodovi se na vejicah obdržijo vse do decembra. Primerni so za sajenje v manjše vrtove, pod grme, na grobove ali pa v mešane nasade v koritih in posodah. Zelo dobro se počutijo v družbi rododendronov, res, ker tudi njim ustrezajo kisla tla.

 

Reevezova skimija (Skimmia japonica subsp. reevesiana) zraste v dobrih razmerah tudi v meter visok grm. Med značilnimi usnjatimi listi se jeseni razvijejo šopi temno rdečih cvetnih popkov, ki so okras vse do marca, ko se razprejo in zacvetijo. To je moška rastlina. Pri ženskih rastlinah pa so zimski okras rdeči jagodasti plodovi.

 

Golterija (Gaultheria procumbens) zraste le do višine 20 cm. Na poleglih steblih so številni jajčasti listi, ki postanejo pozimi rdeči. Med njimi se skrivajo okrogli, škrlatno rdeči plodovi. Potrebuje kisla tla. Zasledimo jo tudi pod imenom zelenka.

 

Zaradi nakodranih listov je zelo zanimiva levkotoja – Leucothoë axillaris ‘Curly Red’. Listi, ki so že jeseni rdeči, v hladnih zimskih mesecih še bolj pordečijo. Zanjo so primerna kisla in vlažna tla. Zelo dekorativna je v koritih v družbi nizkih iglavcev.

 

Pernetija (Gaulteria mucronata syn. Pernettya mucronata) ima kroglaste sočne plodove, ki so pri raznih gojenih oblikah različno obarvani: belo, vijolično ali rdeče. Drobni, ostri in bleščeči temno zeleni listi so primerno ozadje za bele ali nežno rožnate cvetove, ki se odpirajo maja in junija. Polsenčni prostori in bogata in kisla tla so idealna rastišča za pernetije.

 

Oglejte si ponudbo vednozelenih grmov v vrtnem centru.

Besedilo in fotografije: Mojca Demša, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Prvi poskusi klasifikacije živih bitij segajo daleč nazaj v zgodovino človeštva. Že antični filozofi so poskušali razvrstiti rastlinske in živalske vrste v neke sisteme. Največji korak v klasifikaciji živih bitij je pomenilo delo švedskega biologa Karla Linné. Žive organizme je razvrstil najprej na večje skupine in te zopet na manjše, tako da je prišel do posamezne vrste. Skupine je oblikoval na temelju podobnosti v telesni zgradbi in glede na sorodnost. Linnéjev klasifikacijski sistem deli živa bitja na kraljestva, kraljestva deli na debla, ta se delijo na razrede, razredi na rede, redi na družine, družine na rodove in rodovi na vrste. Vrsta je osnovna sistematska enota.

Vsako živo bitje je v znanstvenem jeziku zapisano z dvojnim latinskim poimenovanjem: z imenom rodu in vrste ( vrstni pridevek). Prva beseda v imenu označi rod in jo zapišemo vedno z veliko začetnico. Drugo ime je vrstni pridevek in skupaj z rodovnim opredeli vrsto in se piše z malo začetnico. Znanstvena imena so v latinščini in se v tej obliki pojavljajo v znanstvenih delih. S tem je omogočena mednarodna uporabnost znanstvenega dela.

Ko se boste sprehajali po Arboretumu, vam bodo tablice, obešene na rastlinah povedale sledeče:

Fagaceae – bukovke …………………družina,

Quercus robur L. ……………………… latinsko ime (rod, vrsta); L. pomeni Linné – botanik, ki je rastlino uvrstil v sistem,

dob………………………………………slovensko ime.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »