Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘race’

Race pozimi


Zimski sprehod po Arboretumu nas vodi tudi mimo zaledenelih jezer. Po nekaterih od njih se sprehajajo race. Ob misli, da bi morali mi bosi stopati po ledu ali čofotati po mrzli vodi, nas kar zmrazi. Za vodne ptice, kot so labodi, goske in race pa je to povsem običajno. Kljub temu, da imajo stalno telesno temperaturo celo višjo od človeka, jo uspešno vzdržujejo brez posebno velikih energijskih izgub. To jim uspeva s posebnim krvožilnim sistemom v nogah. Topla arterijska kri, ki iz telesa teče v noge, se izmenja s hladno venozno krvjo, ki iz nog teče v telo. Tako se tista, ki teče iz telesa v noge, ohladi, in kri, ki teče iz nog, ogreje ter varuje telo pred ohladitvijo. Ta toplotna izmenjava krvi omogoča racam zelo majhno izgubo telesne toplote.

Pogosto lahko na zamrznjenih ribnikih vidimo race, ki stojijo samo na eni nogi. Te še dodatno varčujejo svojo telesno toploto, saj drugo nogo grejejo v toplem perju.

Zima pa je tudi letni čas, ko race že svatujejo in se parijo. Najbolj pogosta raca v Arboretumu je raca mlakarica, ki je tudi v Sloveniji najbolj razširjena raca. Samci so s svojo zeleno bleščečo glavo in repnimi krivci pravi lepotci, ki s svojo praznično obleko privabljajo samice. Okrog njih plavajo, jim prikimavajo, se oglašajo, potapljajo in šopirijo. Samice so rjavo grahaste. Tako očitna spolna dvoličnost je značilna za vrste ptic, pri katerih samci ne sodelujejo pri valjenju jajc. Varovalna barva samic je za valjenje primernejša, saj jih plenilci težje opazijo.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »


Voda in življenje v njej privabljata veliko ptičev. Na bregovih ribnikov, jezer in rek in na morskih obalah po vsem svetu živi okoli 150 vrst vodne perjadi, kamor štejemo labode, gosi in race. To so večinoma težki ptiči, ki imajo plavalne noge in dolge, gibčne vratove za čofotanje po vodi in za iskanje hrane na blatnem vodnem dnu. V našem parku boste opazili race mlakarice, karolinke, mandarinke in mogoče celo laboda. Te vrste se večinom prehranjujejo z rastlinsko hrano – od semen in drugih rastlinskih delov do vodnih žuželk, maloščetincev, polžev ali majhnih rakov.

Raca mlakarica je splošno znana in zelo razširjena divja raca. Je zarodnica vseh pasem domače race. Samci so v svatovskem perju barviti, kajti z barvami in nastopanjem snubijo samice. Poleti, po paritvenem obdobju, pa njihove barve zbledijo in so bolj podobni samicam. Race so odlične letalke, to jim pride prav pri iskanju novih vod, kjer si iščejo hrano. Vzletajo tudi z vodne gladine. Mlakarice pozimi ne zapustijo naših krajev, ampak se v jatah zadržujejo na vodnih površinah. Ker race nimajo zob, pa imajo v želodčku (mlinček) kamenčke, ki pomagajo pri razgrajevanju hrane in jih najdejo kar na dnu mlak in jezer. Iz teh kamenčkov račke pridobijo potrebne snovi za tvorbo jajčne lupine. Zanimivo je, da ko se račji par najde, ostaneta rački zvesti druga drugi celo življenje.

Tudi pri nas v parku lahko najdete račjo hišico, kjer račji par skrbno varuje svojih 8 jajčk.

Jo znate poiskati sami?

Majhen namig: hišica se nahaja v Jezeru rdečega javorja.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zootehnike

Vir: Parker S., Ribniki in reke, 1991

Read Full Post »