Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for marec 2013


S tulipanom na kosovsko bitko

V muzeju v Carigradu je razstavljena bombažna srajca, ki jo je na kosovski bitki nosil sultanov mlajši sin Bajazid. Z bliskovitim prodorom konjeniških enot je prav on preobrnil nejasen tok krvave bitke v korist Turkov.

Posebnost srajce je, da ima na hrbtu izvezene tulipane, na prsih pa stihe iz svete knjige. Ker so bojevniki takšne srajce nosili pod oklepom, ji ni nihče videl. Nosili so jih zaradi sebe. Ne iz praznoverja, ker bi pričakovali, da takšne srajce ne predre puščica in ne preseka meč, temveč v znak predanosti in zaupanja v božjo voljo.

Tulipani

V božjem imenu

V čem je bistvo, jezditi s tulipani v vojno? Treba je pogledati v zgodovino. Turška ljudstva so se v stepah osrednje Azije srečala s Perzijci in njihovo kulturo. Vojaško so jih potolkla, kulturno pa so se ob njih omikala in se od njih učila. Tudi mohamedanstvo so Turki sprejeli od Perzijcev. Mohamed je rekel: »Kdor ima dva hlebca kruha, naj enega proda in kupi cvetočo narciso; kajti kruh nasiti telo, narcisa pa dušo.« Za islamski svet je značilno, da v cvetju vidi razodevanje lepote in popolnosti boga.

Zakaj so v zgodbi pomembni Perzijci? Ker tulipanu pravijo laleh. V arabskem zapisu imena te cvetlice so vsebovane črke Alahovega imena – tulipan je torej izbrani cvet! S premetanko črk dobimo še besedo hilal – mladi mesec, simbol mohamedanstva. Zato je Bajazdi na Kosovo prijezdil s tulipanom na koži. In zato Srbi pravijo tulipanom lale – ker so cvet spoznali iz turših rok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Nizozemska vas

Read Full Post »


Ljubezen po perzijsko

Veste, od kod smo Slovenci dobili paradiž? Od daleč. Iz Perzije. Kot tulipane. Pot je bila dolga in ovinkasta.

Pred 3.500 leti seje v starem perzijskem jeziku obzidanemu vrtu reklo pairidaeza. Beseda je šla od ust do ust in od jezika do jezika ter preko grščine in latinščine prispela v slovenščino kot paradiž. Za stare Perzijce je bil vrt za zidom podoba raja na Zemlji.V njem je bil mir pred sosedi, čez njega je tekla voda, v njem je vse cvetelo in rodile so marelice in drugo žlahtno sadje. Vrtni paradiž je bil prostor za sprostitev, uživanje in premišljevanje. Spomladi so na vrtu cveteli tulipani, narcise in hijacinte. Je danes in pri nas kaj drugače?

Perzijce so podjarmili Arabci in s seboj prinesli mohamedansko vero. To na perzijsko ljubezen do vrtov in cvetja ni vplivalo. Tulipane so še naprej sadili, rokodelci so z njihovo podobo krasili predmete, tkalci preproge, pesniki pa so jih opevali v pesmih.

Kakor ste v našem svetu vsem znana Romeo in Julija, sta pri njih Kosrov in Širin. Širin je bila princesa, lepa kot slika. Vanjo se je, nepoklican, na smrt zaljubil Farhad. Bil je mlad in moder stavbar s silno telesno močjo. Izpolnil je njeno željo in z gorskih travnikov do njene palače v dolini izklesal jarek. Po njem je za Širin v palačo tekel potok mleka, kajti od vseh pijač je pila samo to. Širin je Farhada bogato nagradila z zakladi, ki pa jih ni sprejel. Želel je njo.

Zgodba je prišla na uho Kosrovu, ki je bil lepotičin kraljevski snubec. Zalilo ga je ljubosumje. Dal je Farhada poklicati predse. Ko mu je postalo jasno, kako resna je stvar za kamnoseka, sta se pogodila. Če mu v živo skalo in čez neprehodne gore izkleše cesto, mu prepusti Širin.

Tulipani

Pod rokodelčevimi rokami je bil kamen kot vosek. Ko je Kosrov videl, da se je uštel in da bo ob nevesto, se je poslužil prevare. Poslal je sla z lažno vestjo, da je Širin umrla. Od obupa prestreljeni Farhad je zalučal dleto v nebo. Z enako silo se je vrnilo k tlom in mu raztreščilo glavo. Iz krvi nesrečnega in prevaranega zaljubljenca so zrasli rdeči tulipani. Še danes spomladi rastejo in cvetijo po dolinah in planotah perzijskih gora.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Nizozemska vas

Read Full Post »


Uvodna beseda:

Tulipani so spremljali krize raznih vrst: ljubezenske, vojaške, politične in gospodarske krize. Čeprav so nekatere celo pomagali ustvariti, so iz vseh izšli kot zmagovalci. Tulipani imajo za seboj dolgo pot od daljnih divjin do najbližje gredice na vrtu. Kamor človeška roka poleg zelenjave za v lonec posadi še cvetlico za veselje, tam cveti tudi tulipan. V nizu osmih prisevkov bo prikazanih nekaj epizod, ki ilustrirajo zanimivo in pogosto razbuljivo zgodbo o tem, kako je tulipan prispel do evropskih cvetličnih gredic.

Pod skupinim naslovom Za tulipane ni krize! smo pripravili osem prispevkov, ki smo jih naslovili:

1. Kriza s podnebjem

2. Perzijske težave z ljubeznijo

3. S stulipanom na kosovsko bitko

4. Cvetoči carigrajski vrtovi

5. Pot v zahod

6. Tulipanska norija po nizemsko

7. Tulipanska doba po turško

8. Spet doma

Tulipani

Za tulipane ni krize!

1. Kriza s podnebjem

Čebulice, ki so naprodaj v vrtnih centrih, so z Nizozemske. Nizozemci tulipane spretno množijo in še bolj spretno prodajajo po celem svetu. Niso pa tulipani od tam doma. Prava domovina te priljubljene cvetlice je tisoče in tisoče kilometrov stran.

Kako so vam všeč zahodnjaki, ki ne ločijo Slovenije od Slovaške? Ne preveč, ne? Pa ste zase prepričani, da veste, ali je Taškent mesto, pokrajina ali država? Kje je Buhara? Leži Kazahstan severno ali južno od Turkestana? Se Tadžiki lažje sporazumejo z Krigizijci ali s Perzijci?

Vsem naštetim krajem je skupno, da o njih v našem delu sveta vemo zelo malo. In skupno jim je to, da so pradomovina in naravna zakladnica divjih tulipanov.Najbolj goreče rdeči in najslikovitejši divji tulipani so doma v osrednji Aziji.

Prostranstva hribovij in gorovij ter obrobja puščav dobijo tam po 200 ali 300 mm padavin na leto – v Prekmurju, najbolj sušnem delu Slovenije, jih imamo okoli 800 mm. Dodatna težava je, da padavine padejo spomladi, nato pa je celo poletje vlada pripeka in vročina, zima pa je vetrovna in ledena. V takšnih razmerah ne morejo rasti gozdovi in drevje. Od rastlin obstanejo bodeči grmički, enoletnice in cvetlice, ki se večino leta skrivajo v zemlji kot čebulice. Tulipani so specialisti za celinsko sušo: napol pozimi zrastejo, s prvo pomladjo zacvetijo in že pred poletjem otresejo seme in pustijo propasti vse, kar je zraslo nad zemljo.

Od kod v resnici izvirajo tulipani, se je dognalo šele konec 19. stoletja. Takrat so nizozemske vrtnarska podjetja najemala pustolovce, da so potovali v neznane osrednjeazijske divjine in jim od tam pošiljali semena in čebulice novih in novih divjih vrst. Zakaj? Da so dobili »novo kri« za žlahtnenje novih in novih okrasnih tulipanov.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Nizozemska vas

Read Full Post »