Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘cvet’


Pogled na cvetoče divje kostanj je vedno navdušujoč. Pri opazovanju cvetov oz. socvetij sem naletela na različne vrste oz. sorte divjega kostanja. Poglejmo katere.

Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) je v Sloveniji najpogosteje sajen divji kostanj. Ljudje so prepričani, da je to naša domača drevesna vrsta, tako domač nam je. Pred ledenimi dobami je rasel po vsej Evropi, danes v naravi raste le na Balkanskem polotoku.

Pokončna, do 30 cm dolga socvetja sestavljajo številni belkasti cvetovi, pogosto olepšani z rdečo ali rumeno pego. Sorta z vrstnatimi cvetovi je Baumannii.

Divji kostanj je drevesna vrsta, katere pojavnost v Sloveniji upada. Razloga sta dva: škodljivec zavrtač divjega kostanja in glivična bolezen listna sušica. Oba povzročita, da listi že poleti porjavijo in včasih celo odpadejo.

Rožnati divji kostanj (Aesculus × carnea Hayne) je v primerjavi z navadnim divjim kostanjem nižje drevo. Na rožnatih ali rdečih cvetovih, ki sestavljajo do 20 cm dolga socvetja, najdemo rumeno pego.

Rožnati divji kostanj ne raste v naravi, najdemo ga le kot okrasno drevo. Nastal je s križanjem navadnega in rdečega divjega kostanja.

Rumeni divji kostanj (Aesculus flava Soland.) je okrasno drevo, ki izhaja iz Severne Amerike. Že ime pove, da so njegovo cvetovi rumene barve. Po obliki so ožji kot pri prej naštetih vrstah. V Sloveniji redko naletimo na njega.

Drobnocvetni divji kostanj (Aesculus parviflora Walt.) je širok grm, visok do 5 m, cveti poleti (julija in avgusta) z drobnimi belimi cvetovi.

V maju, ko cvetijo drugi divji kostanji, drobnocvetni divji kostanj šele nastavlja svoja socvetja.

 

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Advertisements

Read Full Post »


Magnolije so drevesa in grmi, ki z bleščečimi cvetovi oznanijo konec zime. V Vrtnem centru imamo širok izbor po sortah in velikostih sadik. Ta teden  predstavljamo zvezdasto magnolijo (Magnolia stellata).

Je počasti in čvrsto rastoč grm, idealen za majhen vrt. Cveti prva med vrtnimi magnolijami.

Potrebuje dobra, humozna in enakomerno vlažna tla. Posadimo je na sončno in zavetno mesto. V senci preživi, a šibko cveti.

Bolje jo je saditi spomladi kot jeseni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V  letošnjem Cankarjevem letu praznujemo stoletnico našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, ki je v svojem delu Bela krizantema zapisal: »Izmed vsega dišečega blagoslova je njegove oči najlepše pozdravila košata bela krizantema (chrysanthemum indicum L.).« Ter: »Krizantema je najlepša cvetica na svetu, ampak če si jo vtakne v gumbnico berač, ostane berač navsezadnje vendarle berač

Švedski botanik Carl Linné je sestavil zanjo poetično ime ZLATI CVET SREČE iz kombinacije grških besed »chrysous«, kar v prevodu pomeni zlato in »anthemon«, kar pomeni cvet.

Krizantema ima po svetu različen pomen. V evropskih državah pomeni krizantema znak minljivosti, smrti, žalovanja za umrlimi in kesanja, na Daljnem vzhodu pa je cvet krizanteme »plemenit cvet«. Kitajci pregovor pravi: »Če želiš biti srečen vse življenje, vzgajaj krizanteme«, saj pri njih ponazarja veselje, optimizem, resnico in dolgo življenje. Na Japonskem jo je cesar izbral za svoj osebni simbol, zato se ponaša v grbu japonskih cesarjev in simbolizira moč in vrhovno oblast. Če tam nekomu podarimo krizantemo, mu s tem zaželimo dolgo in srečno življenje.

Zanimivo je tudi, da se je našlo mesto zanje tudi v kulinariki. Iz določenih sort kuhajo čaj iz krizantem. Njegovi zdravilni učinki pripomorejo k hitrejšem okrevanju pri gripi. V Koreji je znana alkoholna pijača »gukhwaju« – riževo vino aromatizirajo s cvetovi krizanteme, Kitajci kuhane liste uporabljajo kot zelenjavo, cvetne liste pa za aromo primešajo v gosto juho iz kačjega mesa, Angleži cvetne glavice in cvetne liste uporabljajo v solatah s tofujem, posušene pa dajejo v juhe. Svoje mesto so krizanteme dobile tudi v medicini in pri izdelavi naravnih insekticidov.

Krizanteme lahko v grobem razdelimo na velikocvetne, ki se jih goji predvsem za rezano cvetje, in drobnocvetne, ki se jih goji v loncih in tudi za rezano cvetje.

Vzgoja velikocvetnih krizantem ima določene posebnosti:

  • z odstranjevanjem stranskih poganjkov vzgojimo velike cvetove
  • ker so rastline kratkega dne, jih moramo »siliti«, kar pomeni, da rastline zatemnimo s črno folijo, ko dosežejo 60 % višine. Čas temnjenja je odvisen od sorte (12 do 14 ur). Od sorte je tudi odvisno, koliko časa se to izvaja, da preide v generativno fazo.

Lončne krizanteme nudijo več možnosti vključevanja v prostor:

  • lahko jih posadimo v okrasne lonce pred vhodom
  • z njimi zasajamo gredice
  • manjše lahko vključimo v nasadke in cvetlična korita
  • na grobove jih postavimo namesto šopka

Krizanteme so res zelo vsestranske rastline.

Pripravila: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO
Spoštovani, prosim svetujte, kateri substrat je najprimernejši za orhideje oz. kako skrbeti zanje. Dogaja se mi, da ko kupim orhideje, korenine ne ostanejo več tako čvrste kot prej, nekatere celo propadejo. Ne vem, kaj delam narobe. Do sedaj z orhidejami nisem imela težav. Ali obstaja kak preparat za okrepitev koreninskega sistema? Hvaležna bom za kakršnokoli informacijo.

Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr., odgovarja:
Problem propadanja korenin ni v substratu, ampak bolj v sami negi. Predvidevam, da nastaja problem predvsem z zalivanjem. Orhideje je najbolje na 10 dni namočiti za 15 min v posodo z vodo, nato pustit, da voda odteče in šele potem postaviti nazaj v okrasni lonec. Orhidej ni priporočljivo pogosto presajati, saj so epifiti in jim substrat pomeni le rastiščni prostor, hrano dobivajo predvsem skozi listno rozeto. Sedaj se dobijo specializirana gnojila prav za orhideje, tudi v obliki palčk. Orhideje ne potrebujejo veliko hrane, saj nimajo prav mogočne listne mase. Po cvetenju rastline potrebujejo mir, da čez leto ali leto in pol, odvisno od sorte, zopet zacvetijo.

 Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Je hibiskus, ki je velik, večji in najlepši. V eni sezoni zraste do 1,5 metra visoko in ima cvetove premera do 30 cm. Cvetovi so lepih, čistih in sijočih barv, prav nič zaprani kot so cvetovi mnogo navadnih grmastih hibiskusov.
Točno ime za to orjaško cvetlico je močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos). Po imenu lahko sklepamo, da ljubi vlago, pa tudi hranljiva, močno organska (kompostna) tla.
V hladnih zimah pozebe, zato ga imenujemo enoletnega. Pogosto spomladi odžene iz korenin. Če tla pred zimo na debelo prekrijemo z listjem, je to tem bolj verjetno.
Cveti do oktobra. Orjaški cvet je odprt samo en dan, a zalivana in pognojena rastlina odpira vsak dan nove in nove cvetne popke.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Zima, hladna in pusta. V teh dneh nam je pokazala svojo pravo nrav. Kadar veter tako neusmiljeno brije dobimo občutek, da tudi narava miruje. Ampak, ali je to res?

Ko se tako sprehajam po parku, me prevzamejo čudovite barvne vejice nepozebnika, ki je ravno v teh dneh v svojem največjem razcvetu. Grmički s svojimi značilnimi cvetovi s po štirimi dlakavimi čašnimi listi ter s štirimi trakastimi venčnimi listi v rumeni, oranžni ali rdeči barvi se bohotijo z vso svojo lepoto. Cvetovi nepozebnika so združeni v socvetja, kar daje vejicam značilen videz. Včasih so ljudje mislili, da pozimi nič ne cveti in da le čarovnice lahko pričarajo cvetenje. V Belgiji nepozebniku, ki cveti pozimi, pravijo čarovniška leska. Ko se jim tako približam, da bi si bolje ogledala cvet, ugotovim, da nežno in prijetno dišijo. Vsi, ki si želite ogledati te čudovite grmovnice ste vljudno vabljeni!

Sadike nepozebnika vzgojene v loncih lahko sadimo na vrtove skozi vse leto. Najboljši čas za saditev je jeseni.

Pripravila: Zorica Zrim, univ. dipl. biol.

Read Full Post »


V Arboretumu Volčji Potok smo posadili čebulice orjaške lilije (Cardiocrinum giganteum). Ta vrsta lilij zraste vse do 2,5 metra visoko. Njeni listi so široki do 30 centimetrov. Samoniklo uspeva v Himalaji, na Kitajskem in v Mjanmaru.

V gredice Arboretuma smo poskrili deset čebulic te gromozanske lepotice. Kam smo jih posadili, vam ne izdamo. Morda se vam zdi, da jo boste zaradi njene velikosti z lahkoto našli. Ker pa lepotica zacveti le vsako deseto pomlad, boste morali potrpeti in počakati nekaj let, da vas osupne.

Če boste imeli to srečo, da bodo cvetele ravno ob vašem obisku, jih boste že na daleč opazili!

Prodajalec čebulic nam je izdal, da je po Sloveniji posajenih še 10 prav takih. Če kje najdete kakšno, nam pošljite sliko in lokacijo, da bomo vedeli, v katere slovenske kraje so potovale.

Obilo veselja vam želimo pri iskanju skrivnostne velikanke v Arboretumu in njihovih sester po vrtovih Slovenije!

Orjaška lilija

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

Older Posts »