Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘cvet’


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO
Spoštovani, prosim svetujte, kateri substrat je najprimernejši za orhideje oz. kako skrbeti zanje. Dogaja se mi, da ko kupim orhideje, korenine ne ostanejo več tako čvrste kot prej, nekatere celo propadejo. Ne vem, kaj delam narobe. Do sedaj z orhidejami nisem imela težav. Ali obstaja kak preparat za okrepitev koreninskega sistema? Hvaležna bom za kakršnokoli informacijo.

Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr., odgovarja:
Problem propadanja korenin ni v substratu, ampak bolj v sami negi. Predvidevam, da nastaja problem predvsem z zalivanjem. Orhideje je najbolje na 10 dni namočiti za 15 min v posodo z vodo, nato pustit, da voda odteče in šele potem postaviti nazaj v okrasni lonec. Orhidej ni priporočljivo pogosto presajati, saj so epifiti in jim substrat pomeni le rastiščni prostor, hrano dobivajo predvsem skozi listno rozeto. Sedaj se dobijo specializirana gnojila prav za orhideje, tudi v obliki palčk. Orhideje ne potrebujejo veliko hrane, saj nimajo prav mogočne listne mase. Po cvetenju rastline potrebujejo mir, da čez leto ali leto in pol, odvisno od sorte, zopet zacvetijo.

 Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Je hibiskus, ki je velik, večji in najlepši. V eni sezoni zraste do 1,5 metra visoko in ima cvetove premera do 30 cm. Cvetovi so lepih, čistih in sijočih barv, prav nič zaprani kot so cvetovi mnogo navadnih grmastih hibiskusov.
Točno ime za to orjaško cvetlico je močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos). Po imenu lahko sklepamo, da ljubi vlago, pa tudi hranljiva, močno organska (kompostna) tla.
V hladnih zimah pozebe, zato ga imenujemo enoletnega. Pogosto spomladi odžene iz korenin. Če tla pred zimo na debelo prekrijemo z listjem, je to tem bolj verjetno.
Cveti do oktobra. Orjaški cvet je odprt samo en dan, a zalivana in pognojena rastlina odpira vsak dan nove in nove cvetne popke.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Zima, hladna in pusta. V teh dneh nam je pokazala svojo pravo nrav. Kadar veter tako neusmiljeno brije dobimo občutek, da tudi narava miruje. Ampak, ali je to res?

Ko se tako sprehajam po parku, me prevzamejo čudovite barvne vejice nepozebnika, ki je ravno v teh dneh v svojem največjem razcvetu. Grmički s svojimi značilnimi cvetovi s po štirimi dlakavimi čašnimi listi ter s štirimi trakastimi venčnimi listi v rumeni, oranžni ali rdeči barvi se bohotijo z vso svojo lepoto. Cvetovi nepozebnika so združeni v socvetja, kar daje vejicam značilen videz. Včasih so ljudje mislili, da pozimi nič ne cveti in da le čarovnice lahko pričarajo cvetenje. V Belgiji nepozebniku, ki cveti pozimi, pravijo čarovniška leska. Ko se jim tako približam, da bi si bolje ogledala cvet, ugotovim, da nežno in prijetno dišijo. Vsi, ki si želite ogledati te čudovite grmovnice ste vljudno vabljeni!

Sadike nepozebnika vzgojene v loncih lahko sadimo na vrtove skozi vse leto. Najboljši čas za saditev je jeseni.

Pripravila: Zorica Zrim, univ. dipl. biol.

Read Full Post »


V Arboretumu Volčji Potok smo posadili čebulice orjaške lilije (Cardiocrinum giganteum). Ta vrsta lilij zraste vse do 2,5 metra visoko. Njeni listi so široki do 30 centimetrov. Samoniklo uspeva v Himalaji, na Kitajskem in v Mjanmaru.

V gredice Arboretuma smo poskrili deset čebulic te gromozanske lepotice. Kam smo jih posadili, vam ne izdamo. Morda se vam zdi, da jo boste zaradi njene velikosti z lahkoto našli. Ker pa lepotica zacveti le vsako deseto pomlad, boste morali potrpeti in počakati nekaj let, da vas osupne.

Če boste imeli to srečo, da bodo cvetele ravno ob vašem obisku, jih boste že na daleč opazili!

Prodajalec čebulic nam je izdal, da je po Sloveniji posajenih še 10 prav takih. Če kje najdete kakšno, nam pošljite sliko in lokacijo, da bomo vedeli, v katere slovenske kraje so potovale.

Obilo veselja vam želimo pri iskanju skrivnostne velikanke v Arboretumu in njihovih sester po vrtovih Slovenije!

Orjaška lilija

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

V samem arboretumu je grm oziroma drevo, ki ima zelo velike (dolge) liste, podobne kostanjevim (velikost celo do A3 formata). Raste ob poti v Hujski smeri. Zanima me kako se ta rastlina imenuje in kaj več o njej.

List magnolije

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Drevo, za katerega sprašujete, je spodajbela magnolija (Magnolia hypoleuca), s sinonimom narobejajčasta magnolia (Magnolia obovata). Oba vrstna pridevka opisujeta liste. »Spodajbela« je ta magnolija zato, ker so listi na spodnji strani belkasti. Bledo spodnjo stran je videti tudi na fotografiji, na kateri je list že rjav. »Narobejajčasta« je zato, ker so listi najširši v zgornji tretjini dolžine, gledano od peclja proti vrhu.

Drevo je doma na Japonskem, kjer je najbolj številno na otoku Hokaido. Posamezna drevesa uspevajo do 1800 m nad morjem. Razen na Japonskem raste spodajbela magnolija v naravi tudi v Rusiji in sicer na otoku Kunaširju, najbolj južnem izmed Kurilskih otokov.

V Evropi je zanimivost botaničnih vrtov. Cvetove ima lepe, a slabo opazne, ker drevo cveti, ko je že polno olistano. Iz cvetov se razvijejo posebne vrste birni plodovi, ki pritegnejo pozornost z vijoličasto rdečo barvo. Najslikovitejši so pa vendar velelisti, ob katere se je »spotaknila« tudi naša obiskovalka.

Birni plod-magnolija

Birni plod

Cvet-magnolija

Cvet

Read Full Post »


To so prav posebne rastline, ki po obliki in barvi spominjajo na majhne kamne. V naravi jih najdemo v sušnih predelih Afrike, pri nas jih najdete v rastlinjaku s kaktusi. Rastlina je sestavljena iz dveh mesnatih listov, ki shranjujeta vodo in koreninskega sistema. Okrasno vrednost jim dajo različno obarvani listi in cvetovi različnih oblik, velikosti in pestrih barv. Cvetijo samo enkrat na leto, zato se podvizajte, da ne boste zamudili pogleda na prelepe cvetove.

Žal so živi kamenčki že odcveteli. Zamudniki, si jih lahko ogledate le še na fotografiji (23. 10. 2012).

Od marca do pozne jeseni si lahko pri nas ogledate edinstveno razstavo kaktusov, preko 1000 eksponatov kaktusov iz zbirke Hrovatin Exotica.

Pripravil: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Več člankov o kaktusih:

Turbinicarpus polaskii (Turbinicarpus schmiedickeanus subsp. schwarzii) ‘La Bonita’

Pelecyphora valdeziana (Turbinocarpus valdezianus)

Notocactus warasii

Fotogalerija

Read Full Post »


V drugi polovici poletja pri mnogih trajnicah cvetenje pojenjuje. Prava osvežitev za cvetlični nasad so vrste, ki začenjajo odpirati cvetove šele avgusta in zaključijo šele pozno jeseni. Taka poznocvetka je japonska vetrnica (Anemone japonica – križanci).

Japonska vetrnica ne predstavlja botanične vrste, temveč skupino sort, ki so bile vzgojene s smotrno izbiro križancev med neko japonsko in nepalsko vrsto vetrnic. Jesenske vetrnice, kot jih zaradi časa cvetenja tudi imenujemo, so od 45 do 120 cm visoke trajnice. Cvetove imajo precej velike (od 5 cm premera). Venčni listki so rožnati ali beli, kar je odvisno od sorte, med njimi pa se boči gnezdece rumenih prašnikov. Primerna je tudi za rezano cvetje.

Rastlina dobro uspeva na polsenčni ali sončni legi, ki ne sme biti močvirna. V Arboretumu si japonske vetrnice lahko ogledamo na več mestih, ne moremo pa jih zgrešiti med Boljkovo galerijo in nekdanjim Centrom za biotehnologijo.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, avgustovsko-septembrski vodič (1992), stran 15-16.
Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov

Read Full Post »

Older Posts »