Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘cvetličarna’


Vrtni center in Cvetličarna Arboretum sta ob Mednarodnem dnevu žena za vas pripravila pestro ponudbo rezanega cvetja, sadik in vrtnega dekorja.

8. marec je mednarodni dan žena, ki se je pojavil kot praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Ideja o nujnosti takšnega praznika se je pojavila v začetkih 20. stoletja pod vodstvom ameriških socialistk. Uveljavitev praznika delovnih žena je povezana tudi z nemško feministko Klaro Zetkin, zaradi katere so med leti 1911 in 1916 na 19. marca praznovali dan delovnih žena na območju Avstrije, Nemčije, Švice in na Danskem. Leta 1927 se je praznik prestavil na 8. marec.

Potreba po enakopravnosti žensk se je pričela pojavljati tudi na Slovenskem. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, leto pozneje je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo, 1945 pa je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Po drugi svetovni vojni je bil uveden še praznik. Sprva ga je praznovala le politična elita, kasneje pa se je praznik transformiral v bolj tržno obliko. Organizirani so bili izleti in slavja. Moški so svojim partnerkam poklanjali rezano cvetje.

Danes se je praznovanje 8. marca pomaknilo v intimen partnerski in družinski svet. Vrtni center in Cvetličarna Arboretum sta vam pripravila zares pestro ponudbo rastlinskih in dekorativnih artiklov, s katerimi lahko razveselite ženske okoli sebe.

 

 Več o ponudbi vrtnega centra in cvetličarne

Besedilo: Sandra Zidar, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Valentinovo, ki ga praznujemo 14. februarja, je praznik zaljubljencev. Na ta dan si zaljubljenci podarjajo anonimne voščilnice, plišaste igračke, čokolade, srčke in podobno. Nekateri na ta dan odidejo na večerjo v dvoje ali si ogledajo romantičen film v kinu. Praznik, ki ga poznamo v današnji obliki, je značilen za anglosaksonski svet. V ZDA je praznik dobil svojo današnjo komercialno in potrošniško razsežnost. Rdeča barva, podarjanje vrtnic in srčkov je v Sloveniji uveljavilo nedavno, v 80-tih letih, pri čemer so veliko vlogo odigrali mediji.

V resnici ima valentinovo na Slovenskem daljšo in zanimivo tradicijo ljudskega praznika. Ljudje so menili, da ima Sv. Valentin ključ do korenin, ponekod so mu rekli kar Valentin Spomladin. Je torej zgodnji znanilec pomladnega prebujanja narave, ki se kaže v prvih ptičjih ženitvah. Na ta dan so po nekaterih delih Slovenije že pričeli z deli na vrtovih in v vinogradih.

Ljudski spomin v povezavi z valentinovim govori o obhodih otrok po hišah. Otroci so v obiskanem domu zaželeli sreče in dobre letine. Gospodinje so na ta dan spekle ptičice iz testa in jih obesile po vejah dreves. Otroci obhodniki so ptičice iz testa – zahvalo za njihove dobre želje – iskali po vrtu.

Poleg lepih misli k valentinovem sodi skromna pozornost. Poiščete jo lahko v Vrtnem centru ali Cvetličarni  Arboretum. S pravim darilcem boste zagotovo pričarali nasmeh na lica vaših dragih.

Pripravila: Sandra Zidar, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja
Fotografija: Jana Cunder, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Božične zvezde so lepo praznično darilo, še zlasti, če si nekdo vzame čas in jo okrasi na nevsakdanji način. Včasih je dovolj en sam dodatek, spet drugič očara barvna kombinacija, na katero sicer niti pomislili ne bi.

Kadar poznamo okus obdarovane osebe, je izbira malce lažja, kadar pa želimo podariti nekaj posebnega, da bo vsak, ki bo darilo videl, očaran, to pa je že zahtevnejša naloga.

Ker so nove ideje vedno dobrodošle, je prikazanih nekaj zamisli za letošnjo zimo. Uporabimo preverjeno modrost, da več enakih izdelkov v izložbi bolj pritegne kot en sam, hkrati pa, ko je koncept dovršen, enak izdelek naredimo tudi na zalogo, zadnji hip pa dodamo le še božično zvezdo.

Več o božičnih zvezdah

 

Leseno ogrodje iz deščic in vejic, s katerim obdamo okrasni lonček, dopolnimo z volno različnih barv, vejicami bora in še kakšnim drobnim dodatkom, lahko tudi s prazničnim mini posvetilom.

Staro leseno kvadratno ogrodje lahko s pridom uporabimo kot okrasni lonček. Plastični lonček skrijemo z barvitim ovojnim papirjem, prilepimo zvezdo iz filca in osnova je pripravljena. Na koncu dodamo še nekaj borovih vejic, kar je še zlasti dobrodošlo pri mini božičnih zvezdah, ki nimajo veliko zelenih listov, ki bi zakrili notranjost ‘novega lončka’.

Slovenskemu cvetličarju dekoriranje buteljčnih vin ni nič novega. Ste že pomislili, da bi steklenico in božično zvezdo povezali skupaj?

Ljubitelju narave, morda gozdarju ali lesarju poiščimo vazo iz izdolbljenega kosa lesa (štor, korenina). Ne le, da bo nad takšnim darilom navdušen, zagotovo ga bo postavil na vidno mesto. Splača se potruditi!

Vijolično-zlata, čudovita barvna kombinacija, pri kateri se vprašamo, zakaj se je nismo že prej sami spomnili. Zlat lonček v širši stekleni vazi, vmesni prostor je zapolnjen s koščki cimeta, zlatimi laski, steklenimi okrasnimi novoletnimi kroglicami v barvi cimeta in okrasnega traku, iz katerega na koncu naredimo še veliko pentljo.

Namesto klasičnega okrasnega lončka izberemo pleteno košarico, jo ovijemo s kosi mahu, vejicami iglavcev, različnimi okrasnimi trakovi in že je tu unikaten okras. Za konec še svetleč praznični trak in novoletni okrasek.

Skodelica je lahko lepo darilo. Le napolniti jo moramo še z mini božično zvezdo in kosom mehkega filca. Dodamo še okrasni volneni trak s cofki, vejico praznično dišeče jelke in trak, s katerim vse skupaj povežemo, in darilce je pripravljeno.

Vir in foto: Stars for Europe

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Read Full Post »


Božične zvezde (Euphorbia pulcherrima) mnogi imenujemo tudi poanzetija ali kar preprosto božičnica. Zanimivo je vedeti, da je pri božični zvezdi pravo cvetje neznatno. Kar nas navdušuje, so lepo obarvani ovršni listi (brakteje), ki obdajajo socvetje. Ovršni listi so lepo zvezdasto razvrščeni in običajno dosti večji kot ostali, zeleni listi. Prvotna domovina rastline je Mehika. Tam raste božična zvezda podobno kot pri nas lipovka ali španski bezeg; je približno 1,2 m visoka in ima slabo razvejane poganjke, ovršni listi so po velikosti enako veliki kot ostali listi. V Evropo so jo prinesli leta 1834, kjer sprva ni bila deležna vrtnarske pozornosti. Šele okrog leta 1900 so se z njo začeli ukvarjati nemški žlahtnitelji in vzgojili so prve sorte, primerne za gojenje v lončkih.

Božična zvezda velja za zahtevnejšo kulturo, saj ne dovoljuje večjih napak v pridelavi. Z datumom sajenja praviloma določimo velikost in obliko lončnic. Vselej moramo upoštevati, da je zahtevna glede izbire substrata, da je občutljiva na preveč slana tla, da za dobro rast obvezno potrebuje temperaturo 17-20 °C, da jo lahko zalivamo le s temperirano vodo, da zahteva pravilno in redno dognojevanje, da jo ogrožajo številne bolezni in predvsem škodljivci, ki jih je treba pravočasno zatreti. Ker je rastlina kratkega dne, za obarvanje braktej obvezno potrebuje 6,5-8 tednov dolgih noči (prek 14 ur), pri čemer jo lahko usodno zmoti že obcestna svetilka. In ne nazadnje, je zelo občutljiva tudi za prevoz. Ker je njen čas prodaje pozimi, ko običajno zunaj zmrzuje, moramo biti tudi kupci zelo previdni, ko prenašamo rastline iz vrtnarije ali cvetličarne v svoje domove. Izogibamo se nakupu rastlin, ki so bile izpostavljene prepihu, še posebej če so bile pred tem več dni na poti iz tujine. Rastline morajo biti dobro zavite s papirjem, ki poskrbi za toplotno izolacijo, nikar jih ne puščajmo v neogrevanem avtomobilu! Doma jih postavimo na svetlo mesto ob oknu, branimo jih pred prepihom, tudi bližina radiatorja, kjer je zelo suh zrak, ni zaželena. Redno jo zmerno zalivamo, vsak teden jo tudi pognojimo. In ne pozabimo – s pravilno izbiro krasnega lončka lahko poudarimo lepoto rastline v prostoru!

Besedilo: Irena Vizjak

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Božične zvezde so lepo praznično darilo

Read Full Post »