Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘gozd’


Na posnetku lahko vidimo mladiča male uharice (Asio otus). To je sova, ki je po barvah in vzorcu podobna veliki uharici, a je od te pol manjša. Dolga je dobrih 35 cm, razpon njenih kril pa meri od 84 do 95 cm. Ima oranžne oči, na vrhu glave pa izrazita čopa perja, ki sta ji prislužila ime uharica. Mala uharica je aktivna ponoči. V mraku z neslišnim letom išče svoj plen. Z ostrimi kremplji lovi voluharje, miši ali manjše ptice. Podnevi jo redko opazimo, saj počiva ob deblu drevesa in je zaradi varovalnih barv dobro skrita pred plenilci. Oglaša se s tihim “u”, zato moramo ponoči dobro prisluhniti, če jo želimo slišati.

V Sloveniji je pogosta gnezdilka, ki pri nas ostane vse leto. Gnezdi med februarjem in junijem v nižinskih sestojih iglavcev. Gnezda si ne spleta sama, ampak poišče stara gnezda vran in srak. Njeni mladiči zapustijo gnezdo še preden znajo leteti. Brez skrbi, starši zanje skrbijo tudi ko se nerodno kobacajo po gozdnih tleh, pred plenilci pa se skrijejo med veje dreves. Pri tem si pomagajo z močnimi kremplji, ki so ostri kot britev. Kako spretno lahko plezajo po deblu, se dobro vidi na posnetku.

Vir: http://ptice.si/ptice-in-ljudje/ptice-slovenije/sove/

https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/ptici/sove/mala-uharica

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Advertisements

Read Full Post »


Odmrla lesna biomasa pomeni podrta, odmrla in posušena drevesa ter veje. Predstavlja pomemben življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Veliko ptic uporabi za gnezdenje mrtva drevesa, glivam in mahovom pa služijo kot podlaga za rast. Velikim rastlinojedcem predstavljajo fizično oviro, kar bolj občutljivim drevesnim vrstam olajša pomlajevanje.

Odmrla lesena biomasa

Odmrla lesna biomasa je ključnega pomena pri kroženju snovi, s čimer se povečuje rodovitnost tal. S preveč zavzetim odstranjevanjem sušic in podrtic v gozdu ljudje povzročamo upadanje in izginjanje vrst. Posledično se zmanjšuje pestrost živalskih in rastlinskih vrst na našem planetu.

Ležeče veje preprečujejo odnašanje prsti zaradi vode in vetra. Tudi to pomaga ohranjati in ustvarjati plodna tla s pestrim življenjem. V Arburetumu Volčji Potok se tega dobro zavedamo, kar lahko opazite med sprehodom po gozdnem predelu parka.

Pripravila: Katja Šink

Read Full Post »


Začetek februarja se tako kot za druge kraje po Sloveniji tudi za Arboretum Volčji Potok ni začel nič kaj obetavno. Napovedi o prihajajočem žledu, so se uresničile. Zajele so parkovni del Arboretuma in gozd.

V parku je drevnini lomilo vrhove in prevelike ter slabo pritrjene veje. Zaradi teže žleda in snega ima veliko dreves deformirane krošnje in se zaradi trajne deformacije lesnega tkiva, ne bodo vrnile v prvotno stanje. Posamezna drevesa so se zaradi prevelike obremenitve prelomila ali izruvala skupaj s koreninami. Ocenjujemo, da bo velika škoda tudi na grmovju, predvsem na oblikovanih pušpanih.

Škoda v gozdu Arboretuma je zelo razsežna, saj je prizadela vse tipe gozdnih združb. Najslabše stanje je v sestoju pacipres in cercidifilov nad Jezerom v Jelovi dragi. Tam je uničenih 90% vseh dreves. Drevesa so izruvana, prelomljena na pol ali tako upognjena, da so utrpela trajno deformacijo in jih je zato potrebno odstraniti. Podirale so se tudi odrasle, 200 letne bukve, za katerimi je v gozdu nastala velika praznina. Izruvane bukve ob sprehajalnih poteh so uničile tudi del steze, ki se je vila ob njih. To predstavlja še dodaten strošek sanacije žledoloma. Gaber, ki je rastel tik ob Velikem jezeru, je uničil tudi del brežine.

Škodo, ki je nastala zaradi žleda bomo sanirali. Na podlagi grobe ocene škode, bomo do naslednjega tedna izdelali sanacijski program. Tako bomo lahko takoj, ko se bo stalil led in sneg z dreves in ko bodo dopuščale vremenske razmere, začeli s sanacijskimi deli. Na nekatera območja, kjer je velik delež poškodovanih dreves, bomo posadili nove sadike, druga manj poškodovana območja bomo prepustili naravnemu zaraščanju. Za sprehajalce varen park bomo vzpostavili v roku enega meseca. V gozdu bomo takšno stanje vzpostavili v dveh mesecih.

Park je trenutno zaprt, saj še vedno obstaja velika nevarnost podiranja dreves in njihovih delov. Obiskovalce prosimo za razumevanje in podporo, da čim prej saniramo povzročeno škodo.

Arboretum

Bukev se je skupaj s koreninami izruvala in prevrnila v Jezero bele magnolije. Izruvane korenine so uničile tudi velik de sprehajalne poti.

Arboretum

Pot v Jelovo drago je zaprta s skladovnico izruvanih dreves.

Arboretum

Mlad sestoj bukve, ki se končuje s sestojem cercidifilov in pacipres, je žled močno prizadel.

Arboretum

V parku so se podirala posamezna drevesa, ki jih bomo hitro nadomestili z novimi sadikami.

Pripravil: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Na sprehodu po gozdu ali parku lahko pod smrekami večkrat opazimo nenavaden pojav. Tla pod krošnjo so prekrita s kratkimi smrekovimi vejicami. Njihova količina je taka, da takoj pritegne pozornost. In kaj se dogaja?

Smreka

Množica vejic, ki so dolge 5 – 10cm, je znak, da se v bližini nahajajo veverice. Pozimi, ko iščejo hrano, se na smrekah lotijo popkov moških socvetij, ki so nameščeni ob izrastišču lanskoletnih kratkih poganjkov. Moška socvetja izgledajo kot drobni storžki in predstavljajo za veverice slasten in energijsko bogat obrok. Veverice odgriznejo kratke vejice tam, kjer so nameščena socvetja, da jih lažje dosežejo. Pojedo skoraj vse, edina sled za socvetjem je nekaj kolobarjev izvotljenih lusk, ki ostanejo na spodnjem delu odgriznjenih vejic.

Smreka

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »