Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘drevesa’


Drevo je v različnih kulturah eden najmočnejših in najbolj pogostih simbolov – predstavlja simbol življenja in cikličnega razumevanja časa ter povezuje tri ravni, ki so pomembne za vsakdanje življenje ljudi: korenine, ki nam omogočajo prizemljitev in kraljujejo v podzemlju, deblo, ki omogoča povezavo med nebom in zemljo ter nam daje oporo in notranji center, in veje, ki segajo v nebo in nakazujejo prehajanje iz vidnega v nevidno, iz materialnega v duhovno. Naši predniki so verjeli, da je drevo hrbtenica, po kateri se povzpenjajo duhovi in da se v šumenju drevesa oglaša njegova duša. Predstavljali so si, da v drevesu prebiva drevesni oz. gozdni duh, ki omogoča rast in življenje. Drevesom so pripisovali zdravilne in obrambne lastnosti, saj so verjeli, da se duša po smrti preseli v drevo, ki jih po posvetitvi varuje pred nesrečo. Včasih je tako vsaka domačija imela svoje posvečeno drevo. Mesta v gozdu, kjer so opravljali čaščenja, so poimenovali gaji – naši predniki so s pomočjo prenašanja izročila v naslednje generacije, vsakič znova obiskovali in častili »posebna« drevesa vse do razmaha krščanstva, ki je prekinilo s starimi oblikami verovanja.

Vseeno pa so se stara izročila iz preteklosti ohranila v pregovorih, pravljicah, šegah in vražah. V ljudskih pravljicah tako na več mestih zasledimo gozdne škrate, ki ljudi opozarjajo pred sekanjem določenih dreves ter jih ščitijo pred zli vplivi. Veliko je zgodb o gozdnem duhu, lesniku ali lešiju, ki naj bi se v podobi visokega moškega lahko spremenil v katero koli žival ali rastlino ter ljudi zapeljal v neznane predele gozda. Poznamo tudi izročilo o čatežu, pol človeku pol kozlu, ki naj bi drvarjem prinašal čisto vodo, pastirjem nabiral jagode, popotnike in gozdarje pa navdajal s strahom, če so zdramili njegov mir. V ljudskem izročilu se nahaja tudi divji mož ali gozdni mož, hostnik, ki je predstavljal gospodarja naravnega sveta in ljudi učil sirarstva, rudarstva, poljedelstva in živinoreje. Po drugi strani pa so imele veliko vlogo v ljudskem izročilu tudi gozdne vile, za katere so ljudje verjeli, da prebivajo v drevesih in votlinah skalovja ter v bližini vodnih izvirov. Pojavljale so se kot rojenice, sojenice, zeliščarice, svete žene, bele žene in prerokinje. Ljudem so svetovale kdaj naj sejejo in sadijo, kdaj naj ženejo živino na pašo, katere zdravilne rastline naj uporabijo itd.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma, vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9., do 12. ure.

 

Read Full Post »


Med najpomembnejša drevesa v starodavnem čaščenju spadajo breza, bukev, hrast, smreka, macesen, bor in lipa. Breza je bila nepogrešljiva v starodavnih obredih, ki so zagotavljali rodovitnost in vključevali zaščito pred strelo in zli duhovi. Tudi bukev je veljala za sveto drevo, ki varuje pred nevihto in strelo. Mnogi so verjeli, da v krošnjah bukve prebivajo nadnaravna bitja, ki so povezana z vremenskimi nevšečnostmi. Na Koroškem so bukev povezovali tudi z ženitnimi običaji – bukev naj bi dekletu priskrbelo ženina, če se dekle z glavo zaletava vanjo. Hrast je po vsej Evropi predstavljal središče poganskega čaščenja, slovanska ljudstva so verjela, da se v njegovi krošnji nahaja bog groma in nevihte Perun ali Gromovnik. Želode so staroverci zatikali za okna in vrata svojega doma ali pa jih nosili pri sebi za osebno zaščito in povečanje plodnosti.

Smreka je bila po drugi strani čaščena kot drevo, ki zaradi svoje zimzelene narave ohranja vero v večno življenje ter zagotavlja blaginjo in rodovitnost. Prav zato ima še vedno podobno vlogo tudi v božičnem času, čeprav se je navada okraševanja smreke pojavila šele pred dobrim stoletjem. Ohranil se je tudi običaj postavljanja mlajev, ki simbolizirajo zdravje in blaginjo vaške skupnosti in družine. Macesen je veljal za drevo, ki prinaša srečo mlademu rodu in varuje dom pred ognjem oz. nevihto, zato so ga uporabili zlasti v obredih, povezanih s poletnim sončevim obratom tj. v času kresne noči. Tudi bor je bil v slovenski magični praksi nadvse uporaben – iglice, les in storži (slednjim so pripisovali še posebej izrazito magično moč) so se po navadi uporabljali za kadila kot zaščita pred zli silami, na Štajerskem in Koroškem pa so uporabljali zakurjen borov les tudi za povečanje rodovitnosti polj in življenjske energije.

Za lipo lahko Slovenci rečemo, da je pravi narodni simbol – v naši mitologiji nastopa kot drevo zmage, zdravja, rodovitnosti, družabnosti in svetosti. Pod lipo so po navadi potekali iniciacijski plesi uvajanja mladih v družbo odraslih – t. i. koroški obred »rej pod lipo« tako predstavlja sproščenost, veselje in zdravje za vso skupnost. Ljudske pesmi o Kralju Matjažu razkrijejo, da Kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, ki spi – lipa, ki bo s svojim opojnim vonjem zbudila osvoboditelja, pa predstavlja duh slovenstva. Pravljice in legende tako odražajo globoko zakopane želje, strahove in moči naroda, ki so bili nekoč veliko bolj neposredno povezani z zaznavanjem in občutenjem gozda in dreves.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma. Vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9. do 12. ure.

Read Full Post »


Ali prepoznate, katerim drevesom pripadajo plodovi na razstavi pri stari upravi? Plodove šipka in kostanja ste najbrž hitro prepoznali. Kaj pa ostale? Pomagate si lahko s spodnjimi namigi!

Kavkaši krilati oreškar

Drobni oreški s krilci, ki so nanizani na dolgih soplodjih, so plodovi kavkaškega krilatega oreškarja. Les te drevesne vrste je v njegovi domovini zelo cenjen in iz njega izdelujejo pohištvo, furnir, vžigalice, cokle in drugo. Njegova domovina je Kavkaz in severni Iran.

Pavlovnija

To so plodovi pavlovnije, drevesa, ki je naravno razširjeno na Kitajskem in v Koreji. Na Japonskem so v preteklosti posadili to drevo ob rojstvu deklice. Ker drevo te vrste zelo hitro raste, so ga ob možitvi hčere posekali in iz lesa naredili skrinjo za balo.

Maklura

Soplodja, ki bi jih lahko zamenjali za teniške žogice, pripadajo drevesni vrsti, ki ji pravimo maklura. Vrsta prihaja iz Severne Amerike. Njen les ima zelo veliko ogrevalno vrednost, indijanska plemena pa so ga uporabljala za izdelavo lokov.

Cigarovec

Ti tanki in podolgovati plodovi, ki spominjajo na stroke, pripadajo drevesu, ki ga imenujemo katalpa ali z drugim imenom cigarovec. Drevesa te vrste so zelo medonosna. Ker cvetijo pozneje kot večina drugih drevesnih vrst, so zelo dobrodošla paša za čebele.

Platana

Platana je pogosta v parkih in mestih kot okrasno drevo, saj ima privlačno lisasto skorjo, veliki listi pa ustvarjajo gosto senco. Pozimi krošnjo okrasijo okrogla soplodja, ki na pecljih visijo z drevesnih vej.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Read Full Post »


Začetek februarja se tako kot za druge kraje po Sloveniji tudi za Arboretum Volčji Potok ni začel nič kaj obetavno. Napovedi o prihajajočem žledu, so se uresničile. Zajele so parkovni del Arboretuma in gozd.

V parku je drevnini lomilo vrhove in prevelike ter slabo pritrjene veje. Zaradi teže žleda in snega ima veliko dreves deformirane krošnje in se zaradi trajne deformacije lesnega tkiva, ne bodo vrnile v prvotno stanje. Posamezna drevesa so se zaradi prevelike obremenitve prelomila ali izruvala skupaj s koreninami. Ocenjujemo, da bo velika škoda tudi na grmovju, predvsem na oblikovanih pušpanih.

Škoda v gozdu Arboretuma je zelo razsežna, saj je prizadela vse tipe gozdnih združb. Najslabše stanje je v sestoju pacipres in cercidifilov nad Jezerom v Jelovi dragi. Tam je uničenih 90% vseh dreves. Drevesa so izruvana, prelomljena na pol ali tako upognjena, da so utrpela trajno deformacijo in jih je zato potrebno odstraniti. Podirale so se tudi odrasle, 200 letne bukve, za katerimi je v gozdu nastala velika praznina. Izruvane bukve ob sprehajalnih poteh so uničile tudi del steze, ki se je vila ob njih. To predstavlja še dodaten strošek sanacije žledoloma. Gaber, ki je rastel tik ob Velikem jezeru, je uničil tudi del brežine.

Škodo, ki je nastala zaradi žleda bomo sanirali. Na podlagi grobe ocene škode, bomo do naslednjega tedna izdelali sanacijski program. Tako bomo lahko takoj, ko se bo stalil led in sneg z dreves in ko bodo dopuščale vremenske razmere, začeli s sanacijskimi deli. Na nekatera območja, kjer je velik delež poškodovanih dreves, bomo posadili nove sadike, druga manj poškodovana območja bomo prepustili naravnemu zaraščanju. Za sprehajalce varen park bomo vzpostavili v roku enega meseca. V gozdu bomo takšno stanje vzpostavili v dveh mesecih.

Park je trenutno zaprt, saj še vedno obstaja velika nevarnost podiranja dreves in njihovih delov. Obiskovalce prosimo za razumevanje in podporo, da čim prej saniramo povzročeno škodo.

Arboretum

Bukev se je skupaj s koreninami izruvala in prevrnila v Jezero bele magnolije. Izruvane korenine so uničile tudi velik de sprehajalne poti.

Arboretum

Pot v Jelovo drago je zaprta s skladovnico izruvanih dreves.

Arboretum

Mlad sestoj bukve, ki se končuje s sestojem cercidifilov in pacipres, je žled močno prizadel.

Arboretum

V parku so se podirala posamezna drevesa, ki jih bomo hitro nadomestili z novimi sadikami.

Pripravil: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Vsi si želimo imeti lep vrt. S pomočjo vrtnarja ali lastnega znanja nakupimo rastline, zasejemo semena in kmalu uživamo v »zemeljskem raju«. Manjkajo le ptice. Z njimi je nekoliko težje. Ne da se jih kupiti ali zapreti v vrt. Lahko pa jih privabimo s tem, da ustvarimo takšne primerne pogoje, da si našo okolico izberejo za svoje domovanje.

Ptice v vrtu

Načinov kako to storimo je veliko. Potrebno je izbrati primerna drevesa, grmovnice in druge rastline, ki bodo obrodila semena, ki so všečna pticam. Veliko lahko pripomoremo tudi s pravilno izbiro rastlin, ki privabljajo žuželke in so hrana nekaterim pticam. Že majhna deščica, pritrjena na pravilno izbrano strešno gredo, lahko privabi gnezdilko. Z ustrezno izbiro in postavitvijo valilnice lahko premamimo pričakovano – želeno vrsto ptice.

Vse to in še več boste izvedeli na predavanju v Arboretumu Volčji Potok v soboto, 16.2.2013. Več o tem

Pripravil: Vojko Havliček, DOPPS
Fotografija: Dare Fekonja

Read Full Post »


V četrtek, 22. 11. 2012, smo pred OŠ Domžale sadili drevesa in s tem praktično nadgradili usmerjenost šole k vzgoji za trajnostni razvoj (VITR).

Ob šolskem vrtu je tako nastal pravi mali sadovnjak, saj smo posadili 6 slovenskih avtohtonih sadnih dreves: 2 češnji, 1 kutino, 2 jablani, 1 hruško ter lesko. Oreh smo umestili na travnik med šolskim vrtom in igriščem, kjer upamo da bo v prihodnje v njegovi košati senci nastala tudi »učilnica na prostem« za učenje naravoslovnih vsebin v naravi. Divji kostanj pa smo posadili na obnovljeno igrišče ob šoli. Na šolskem vrtu smo posadili tudi dve aroniji. Pri zasaditvi so nam pomagali strokovni vrtnarji iz Arboretuma Volčji Potok, projekt pa je omogočila KS Slavka Šlandra, s svojimi strokovnimi nasveti umestitve dreves v prostor pa nam je pomagal dr. Habe, za kar sem mu zelo zahvaljujemo.

Pri sajenju dreves so bili prisotni vsi predstavniki ekošolske skupnosti (dva učenca na razred), da so se seznanili s ciljem šole, da šolski vrt nadgradimo še z avtohtonimi sadnimi drevesi in tako poskušamo še bolj celostno v šolski program vključiti pomen samooskrbe in pridelovanja zdrave, ekološko pridelane hrane, kar je ključen cilj projekta Shema šolskega sadja.

Strokovnjaki iz Arboretuma Volčji potok so učencem najprej strokovno razložili in pokazali, kako se pravilno posadi drevo, nato pa so prijeli za lopate in drugo orodje tudi učenci, ki obiskujejo izbirne predmete, ki praktično vključujejo VITR vsebine v svoj program: kmetijstvo, okoljska vzgoja 1, 2, 3, raziskovanje organizmov v okolici šole ter načini prehranjevanja. Sajenje dreves so si ogledali tudi mlajši učenci podaljšanega bivanja.

Vsi učenci in zaposleni na OŠ Domžale se zavedamo, da predstavlja sajenje dreves pomembno gesto pri ohranjanju narave, za kar se bomo vsi še naprej zavzemali znotraj projekta ekošola.

Napisale: Monika Majcen, Lucija Novak, Sara Frelih, Amra Lulić in Neža Čerin.

Mentorica: mag. Katarina Vodopivec Kolar, vodja ekošole OŠ Domžale

Read Full Post »


Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) je drevo, ki ga je mogoče opisati na veliko načinov. Lahko govorimo o živem fosilu, lahko razmišljamo o tabletah Bilobil, ki so narejene iz značilnih, pahljačasto oblikovanih listov ginka, ali pa verjamemo, da je to drevo z ogromno pozitivne energije. Lahko pa rečemo tudi, da je to drevo, katerega plodovi najbolj smrdijo.

Pri dvokrpem ginku jeseni z vej najprej odpadejo listi, šele za njimi plodovi. Ker je ginko dvodomna rastlina, se plodovi razvijejo le na ženskih rastlinah in le pod temi jih tudi najdemo. Velja pa, da jih prej zavohamo, kot zagledamo. Mesnato osemenje rumene ali oranžne barve vsebuje masleno kislino, ki oddaja pri razkrajanju strašen smrad. Primerjamo ga lahko s smradom pokvarjenega švicarskega sira, žarkega masla in še s čim bolj smrdljivim. Ne smrdi le plod, ampak tudi okolica drevesa.

Plodovi, ki jih Kitajci imenujejo »srebrne marelice«, odpadejo za listi.

Ob dotiku s kožo lahko maslena kislina in drugi alergeni, ki so tudi prisotni, povzročijo hude alergične reakcije na koži, celo mehurje. Če prenesemo te snovi v oči, postane stvar že kar nevarna. Če bi koga izmed bralcev zamikalo, da poskuša iz semena sam vzgojiti drevo, naj nabira plodove, nato izlušči semena in jih opere z gumijastimi rokavicami na rokah. Oprana in posušena so videti kot velike pistacije.

Človeku bolj prijazna pa so jedrca semen, ki so, če jih spražimo, užitna.

*Ker spada ginko botanično med golosemenke, pri njem v botaničnem jeziku ne govorimo o plodu, ampak o semenu z mesnatim osemenjem.

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

Older Posts »