Nasveti za sajenje balkonskega cvetja

Sajenje po korakih:

Korak 1: stara cvetlična korita pred nasaditvijo očistimo oz. operemo.

Korak 2:

• navadno cvetlično korito: na luknjice položimo koščke razbitega lončenega lončka za drenažo (preprečimo zamašitev luknjic z vodo in s tem zastajanja vode).
• korita z vodno rezervo: najprej namestimo pregrado, ki loči rezervoar od rastišča ter posodico, v kateri se bo nahajala naprava za merjenje količine vode, v katero nikoli ne natakamo vode!!! Korita z vodno rezervo zalivamo izključno po koritu.

Korak 3: priporočeno je sajenje v že pripravljene neokužene substrate, sestavljene iz različnih mešanic šot ter z določeno vsebnostjo glinenih delcev, ki preprečujejo izsušitev. V isto korito sadimo rastline z vsaj približno enakimi potrebami. V prodajnih centrih lahko kupimo že pripravljene specialne substrate za naslednje skupine: pelargonije, surfinije, fuksije, vse ostale pa lahko sadimo v substrat za balkonsko cvetje.

Korak 4: med substrat primešamo za začetek počasi topna gnojila za obdobje treh mesecev in jih zamešamo med zemljo. Držimo se navodil proizvajalcev napisanih na škatli.

Korak 5: pred sajenjem razpostavimo rastline po koritu in se prepričamo, če je razvrstitev res pravilna ali jo je potrebno še nekoliko preoblikovati.

Korak 6: pri sajenju zemljo v koritu odstranimo z roko ter rastlino posadimo v jamico enako globoko, kot je bila v lončku ter jo narahlo pritisnemo navzdol. Korito ob koncu sajenja rahlo potresemo, da pridejo korenine povsod v stik z zemljo. Hkrati se tudi zemlja enakomerno razporedi po celi površini.

Korak 7: v primeru, da smo v zasaditev vključili plezalke, jim ob sajenju odstranimo palčke, jih hkrati razpredemo ter skozi rastno obdobje usmerjamo njihovo rast tako, da ne prepletejo celega korita in tako ne zamorijo ostalih rastlin..

Korak 8: ob koncu saditve korito z blago škropilno šobo zalijemo z vodo k rastlinam.

Navodila za nadaljno oskrbo po prekorenitvi koriti skozi rastno obdobje, vse do pozne jeseni:

• dokler korito ni preraščeno s koreninami ga zmerno zalivamo, šele čez mesec dni količino povečamo in takrat pridejo do veljave vloga korit z vodno rezervo.
• redno dognojevanje s tekočimi gnojili za listno maso, saj z bujno rastjo hranilna vrednost počasi topnih gnojil ne zadošča. Mesečno se dognojuje tudi z gnojili za cvetenje. Tekoča gnojila rastlina hitro absorbira ter tako v kratkem času prepreči tako imenovani stres. Rastline, ki niso dovolj prehranjene lažje podležejo vremenskim nevšečnostim, bolezenskim obolenjem ter napadu škodljivcev. Tudi njihov izgled (kloroza) pokaže na njihovo pomankanje.
• Pri drznejših in bujnejših zasaditvah zagotovimo uspešno rast umirjenim sortam z rednim usmerjanjem in prirezovanjem agresivnih vrst.
• Vse balkonske rastline nimajo enakih lastnosti glede samoočiščenja cvetja. Določenim rastlinam moramo sami odstraniti odcvetele cvetove, saj bi bil v nasprotnem primeru izgled zasaditve nedopadljiv, poleg tega pa bi postalo ugodno gojišče za neljube bolezni.

Predlogi barvnih zasaditev:

• modro – rumena: rumena lantana – modri slak – modra felicia – sanvitalija – modra salvija ‘Rhea’
• vijolično – bela: brachikoma – bela kalibrahoja – vijolična torenija – purpurni sladki krompir – bela gavra – vijolična angelonija
• rdeče – oranžna: miška torpedo – oranžna kalibrahoja – rdeča zmajeva krila – oranžna thunbergija

Besedilo: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.

 

Sladki krompir

Salvije

Žlahtne begonije

Read Full Post »

Navodila za sajenje dalij

Čas sajenja: pomlad

Globina sajenja: 5 cm

Razmak med gomolji: 20-35 cm

Čas cvetenja: julij- oktober oz. do prvih slan

Višina: 40 cm

Lega: sončna

Uporaba: To je nizka sorta zato jo lahko posadimo kot obrobo gredice, posajena v večjo posodo je lahko lep okras balkona, terase, vhoda.

Navodilo za sajenje: sajenje dalij v gredice običajno priporočamo po ledenih možeh (po 15. maju). Seveda pa jih lahko (odvisno od lege, seveda) posadite tudi malo prej, saj gomolji počasi odganjajo in skrb, da bi mraz uničil mlade poganjke je skoraj odveč, saj so brsti prekriti z zemljo. V primeru mraza so problematični le zeleni deli rastline nad površino zemlje. Če smo jih posadili kot obrobo, je še najmanjša težava, da rob, kjer so posajene, v primeru mraza zaščitimo s kopreno. Jeseni, preden rastline pomori zmrzal, gomolje previdno izkopljemo, očistimo in nekoliko osušimo. Zložimo v zabojčke in jih shranimo v zračni kleti.

Pri sajenju v posode pazimo, da izberemo lonec z drenažno odprtino in poskrbimo za kvalitetno drenažo – vsaj 3 cm (koščki lončevine, glinopor, drobir). Nato lonec do približno ½ napolnimo z vrtno prstjo ali substratom, ki vsebuje dovolj glinenih delcev, položimo gomolj in ga zasujemo. Pri določanju, kako globoko bomo posadili gomolj se ravnamo po zgoraj navedenem priporočilu. Pazimo, da pustimo dovolj visok rob za zalivanje. Zalijemo. Na začetku, preden rastlina požene zelene liste, zalivamo previdno, ravno toliko, da je substrat vlažen. Če zalivamo preveč se kaj hitro lahko zgodi, da začno gomolji gniti. V času intenzivne rasti naj bo prst vedno vlažna. Dognojujemo tedensko s tekočimi gnojili za cvetoče rastline.

Nasveti:

• Da bodo dalije zacvetele prej kot sicer, jih silimo (podobno kot gomoljne begonije in kane). V marcu jih posadimo v vlažen substrat in hranimo na svetlem, ne pretoplem mestu. Če je prostor pretopel in premalo svetel so mladi poganjki pretegnjeni, tega pa ne želimo! Skrbimo, da je substrat ves čas vlažen, ne pa moker. Ko mine nevarnost pozebe jih postavimo v zavetno lego na prosto, da se utrdijo, kasneje premaknemo na izbrano mesto.
• Da bodo stopnice ali terasa ostale čiste, v posodo najprej nasujemo drenažo in notranjost lonca obložimo z vsaj dvojno plastjo nekoliko debelejše koprene, ki bo zadržala drobne delce prsti. Tako bo skozi drenažno odprtino pritekla čista odvečna voda in težav z madeži na ploščicah ne bo.
• Ali veste kako obrniti gomolj? Gomolj posadimo tako, da ostanki lanskoletnega stebla sili navzgor. Tako je namreč rasla prejšnjo sezono. Odebeljene dele previdno in enakomerno razporedimo. V vsakem delčku je shranjena zaloga hranil. Škoda bi jih bilo poškodovati (ker začno gniti) ali zavreči!
• Poletja naj dalije ne preživijo stisnjene k vroči steni. Vedno jih malo odmaknemo, tako da lahko zrak nemoteno kroži. Rastline bodo tako bolj zdrave in čvrste.
• Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, da bodo dali prostor novim. Odcveteli cvetovi niso lepi, pa še s tvorbo semena izčrpavajo rastlino in porabljajo hranila, ki bi jih lahko dobili novi popki iz katerih bi se lahko razvili novi cvetovi.
• Bodite pozorni na polže, saj jim dalije zelo teknejo!

Pripravila: Jana Cunder, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

Dnevi dalij v Arboretumu

Dalije so rastline, ki nas razveselijo v drugi polovici poletja. Njihov dom je v Srednji Ameriki. Najraje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh, ampak le do prve jesenske slane. Vabljeni na ogled poletnih lepotic v Arboretum Volčji Potok.

Ali ste vedeli, da…

• je dalija nacionalna roža Mehike? Hribovja Mehike in Gvatemale so naravna rastišča prednic današnjih sort dalij.
• naj bi Azteki dele rastlin uporabljali za hrano in zdravila?
• so dalije poimenovane po švedskem botaniku Andersu Dahl-u, ki je deloval v 18.stol.?
• so imele divje dalije le en krog cvetnih listov, ki obdajajo rumeni disk cvetov?
• dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh?
• cvetijo celo poletje, do prvih jesenskih slan?
• so dalijam nevarni polži in uši?
• mlade rastline vršičkamo, s tem vzpodbudimo rast stranskih poganjkov in bujnejše cvetenje?

Dalije so ene izmed najlepših poletnih čebulnic, saj jih skoraj nobena druga rastlina ne prekaša v velikosti, obliki in raznobarvnosti cvetov. Ali mislite, da so dalije naravno razširjene v Evropi? Če tako mislite, potem se motite.

Naravno so razširjene v Mehiki, Srednji Ameriki in Kolumbiji, kjer raste najmanj 36 različnih vrst dalij. Gojenje dalij si nismo izmislili sedaj v sodobnem svetu. Zgodovina gojenja dalij sega v zgodovino, še preden so španski kolonialisti zasedli Srednjo in Južno Ameriko. Najbolj znani so Azteki, ki so dalije gojili v prehrambene, zdravilne in obredne namene. Iz neke drevesne vrste dalij so si delali celo majhne pipe. Zaradi inulina ima gomolj veliko prehrambeno vrednost, poleg tega pa vsebuje še antibiotične spojine. Tako inulin, kot antibiotične spojine se nahajajo v skorji gomolja. Cvet dalij pa je za Azteke veljal kot simbol sonca, zato jih je azteški vladar Moctezuma stalno nosil na sebi.

Dalije so leta 1872 prišle v Evropo (Nizozemsko) iz Mehike. Od vseh rastlin v pošiljki, je preživela samo ena. Rastlina je naredila tako lep cvet, da so se vrtnarji hitro ogreli za dalije in so hlapeli po različnih oblikah, velikostih in barvah cvetov. Tako so v Ameriki in Evropi začeli z žlahtnjenjem dalij. Leta 1934 je Marshall Howe iz newyorškega Botaničnega vrta registriral več kot 14.000 sort dalij. Sedaj ja na Svetu znanih 20.000 različnih sort.

Dalije zrastejo v različne višine. Segajo od skromnih 30 cm do spoštljivih 240 cm. Ločimo jih še po velikosti, obliki in barvi cvetov. Predvsem je pomembna velikost cvetov, po katerih so razmejili različne skupine.

Tako ločimo šest skupin:

• gigantske sorte (cvetovi v premeru presegajo 250mm),
• velike sorte (cvetovi v premeru od 200 – 250mm),
• srednje sorte (cvetovi v premeru od 155 – 200mm),
• majhne sorte (cvetovi v premeru od 115 – 155mm),
• miniaturne sorte (cvetovi v premeru od 50 – 115mm) in
• mini sorte (cvetovi v premeru manjši od 50mm).

Read Full Post »

Vonji vrtnic

Vrtnica od daleč privlači z videzom, od blizu pa osvaja z videzom in z vonjem. Če ne diši, razočara. Obliko in barvo cveta še ubesedimo, pri vonju pa smo z besedami dokaj nebogljeni. Kako pravzaprav opisati nekaj tako eteričnega in neoprijemljivega, kot je rožni vonj?

Pri barvah imamo veliko samostojnih pojmov, ki označujejo samo barve. Rumena, rdeča, modra, bela, na primer. Nekatere so posnete po zgledu, npr. vijoličasta barva po vijolicah, lilasta po »lilaku« – španskem bezgu itn. Slikarji poznajo celo paleto pojmov za barvne odtenke, npr. magenta, ultramarin, cinober.

Pri okušanju operiramo z manj samostojnimi pojmi. Z grenkim, sladkim, kislim in s podobnim označimo glavne okuse, vse finejše odtenke pa poskušamo opisati s podobnostjo, se pravi, da ima okus po nečem poznanem. Pri vonju smo besedno še bolj nebogljeni, saj ga opisujemo samo z njegovim učinkom na nas in po podobnosti. Npr. diši privlačno, čudovito ali neprijetno in pa diši po senu, po cvetočih češnjah, nageljnovih žbicah ali po mokrem psu. Jezik seveda odslikava pomen čutov za človeka: najbolj bogato je orodje za opisovanje vida, saj je v našem življenju najpomembnejši. Manj bogato je besedje za okušanje in še slabše je pri vohu. To pomeni, da se moramo tudi pri vonju vrtnic vedno sklicevati na vonj kakšne druge stvari.

Presenetljivo je, da pri vonjih ne velja običajna matematika. Vonj, ki je sestavljen iz dveh vonjavih snovi, namreč v možganih dojamemo drugače kot vsako sestavino posebej. Malo bolj natančno: sestavljen vonj v možganih vzdraži druge skupine nevronov kot časovno ločeno vohanje obeh sestavin. Spoznanje je razmeroma novo, saj si je z njim Linda Buck leta 2004 prislužila Nobelovo nagrado za medicino. Ker je v vonju vrtnic več glavnih in še na desetine spremljajočih vonjavih substanc, je tudi vonjavih odtenkov silno veliko in jih tudi dojemamo kot individualne vonje, značilne za določeno sorto.

Duftwolke

Papa Meilland

Britanski vrtničar Peter Beales je med dvajset najlepše dišečih vrtnic 20. stoletja uvrstil tudi sorti: ‘Papa Meilland’ in ‘Duftwolke’.

Rojevanje vonja

Rožni vonj izločajo žleze na spodnji strani venčnih listov. Gostota teh žlez je odvisna od sorte vrtnic in od podnebnih razmer. Najizdatnejša je tvorba dišečih olj v toplem in sončnem vremenu. Hlad in oblaki žleze omrtvijo – prepričajte se z lastnim nosom.

Ker vonj tvorijo lahko hlapne snovi, je vonj najmočnejši v zgodnjih jutranjih urah. V Bolgariji, denimo, nabirajo venčne listke za pridobivanje rožnega olja samo do desetih dopoldne, ker je v lističih pozneje premalo olja. Pogosto se vonj v toku dneva spreminja, ker se hitro hlapne sestavine »iztrošijo« prej od drugih. V vlažnem zraku v splošnem vonje močneje zaznavamo, zato nekatere vrtnice bolj zadišijo spet zvečer. Na vonj vpliva tudi starost cveta. Mladi cvetovi skrižanih čajevk dišijo sveže, postarani težje bolj pretresljivo. Poznavalci vrtnic vedo, da na značaj vonja iste sorte vpliva še vrsta zemlje in to, ali je vrtnica zacvetela na prostem ali je bila siljena pod steklom. O tem, da so žlahtnitelji s selekcijo cvetličarskih sort vrtnic, ki se počasneje starajo, zatesnili venčne listke z voskom, tako da vonj ne more več do našega nosa, ste v Vrtnarju že brali.

Skupine vrtnic, ki jih vežejo skupni predniki, imajo pogosto prepoznavno vonjsko noto. Skrižane muškatke, ki izhajajo in muškatnega šipka (Rosa moschata), imajo nekoliko rezek, čeprav nikakor ne neprijeten vonj. Čajevke in bengalke so v Evropo prinesle vonj z globino, ki je značilen za sodobne vrtnic. Rugoze, ki so znane kot zdrave in trpežne vrtnice in prezirane zaradi premalo »plemenite« oblike cveta, imajo močen in sladek vonj. Sortne Banksine rože (R. banksiae) druži pridih vonja po vijolicah.

Dišave, sadje in cvetlice

Med poskusi, kako združiti vonj vrtnic po prevladujoči značilnosti, se je najbolj prijela delitev na dišavno-začimbne, sadne in cvetlične vonje. Neuvrstljivi ostanek pade v skupino »mešano in drugo«. Za ilustracijo je nekaj sort in skupin vrtnic naštetih v spodnjih preglednicah.

Dišavno-začimbni vonji

Cimet: cimetasti šipek (R. cinnamonea); ‘Sunsprite’

Indijski čaj: prave čajevke, noazete in skrižane čajevke

Klinčki: Rosa rugosa in križanci

Mira: mnogocvetnice; Austinove vrtnice (npr. ‘Constance Spry’, ‘Wife of Bath’); ‘Belle Amour’, ‘Magenta’, ‘Belle Isis’

Muškat in klinčki: ‘Blush Noisette’, ‘Marie Pavič’

Muškat: muškatni šipek, skrižane muškatke (npr ‘Erfurt’, ‘Felicia’, ‘Penelope’); noazete; Rosa brunonii in križanci; Rosa arvensis in erširke; ‘Bobbie James’

Nageljnove žbice (klinčki): skrižane rugoze (npr. ‘Hansa’); noazete (npr. ‘Blush Noisette’); ‘Souvenir de St Anne’s’, ‘Fritz Nobis’

Poper: bengalke, npr. ‘Old Blush’

Začimbe: ‘Belle Amour’, ‘Crimson Glory’, ‘Belle Storey’, ‘Claire Rose’, ‘Jens Munk’, ‘Celestine Forestier’, ‘Westerland’, cimetasti šipek (R. cinnamomea)

Sadni vonji

Ananas in banana: ‘Buff Beauty’

Ananas: mnogocvetni šipek (R. multiflora)

Banana: Rosa mulligani; ‘Warwick Castle’

Breskev: ‘Chinatown’, ‘City of Gloucester’

Češnja: ‘Louis Philippe’

Jabolko: rjastordeči šipek (R. rubiginosa) in križanci, Wichurov šipek (R. wichuraiana) in njegovi križanci; ‘Nymphenburg’, ‘Max Graf’, ‘New Dawn’, ‘Dortmund’

Jagoda: ‘Chrysler Imperial’, ‘Maréchal Niel’

Limona: ‘Mme Hardy’, ‘Parson’s Pink China’, ‘MacCartney Rose’, ‘Sutter’s Gold’, ‘Heritage’, ‘Slater’s Crimson China’, ‘Angel Face’, ‘Paul’s Lemon Pillar’

Malina: ‘Cerise Bouquet’, ‘Honorine de Brabant’, ‘Mme Isaac Perreire’, ‘Duchesse de Brabant’, ‘Adam Messerich’

Marelica: ‘Lady Hillingdon’

Mešano sadje: bengalke; skrižane mušatke (npr. ‘Cornelia’); ‘Abraham Darby’, ‘Graham Thomas’, ‘Sutter’s Gold’, ‘Albéric Barbier’, ‘Old Pink Moss’, ‘Desprez à Fleurs Jaunes’, ‘Albertine’

Pomaranča: ‘Veilchenblau’, ‘Woburn Abbey’

V vonju sorte 'Buff Beauty' lahko prepoznamo ananas, banane in indijski čaj.

Muškatka 'Cornelia' nekaterim diši po sadju, drugim po narcisah, tretjim po vanilijevki s poletnih gredic z enoletnicami.

Cvetlični vonji

Dišeči grahor: ‘Mme. Gregoire Staechelin’, ‘Old Blush’

Gardenija: ‘White Dawn’; Rosa laevigata

Hiacinta: ‘Cuisse de Nymph’

Kovačnik: ‘Francesca’, ‘Vanity’

Nagelj:’Safrano’

Narcisa ali posončnica (Heliotropium): ‘Cornelia’

Potonika:’Gerbe Rose’

Rezeda: njivski šipek (R. arvensis)

Spominčice: Rosa nitida

Španski bezeg: ‘Lavander Lassie’

Vijolica: ‘Eugenie Lamesch’, ‘Mrs. John Laing’, ‘Combos’, Banksine rože (R. banksiae)

Mešani vonji

Borova smola, citrusi, nagelj, jabolko, začimbe, zelišča …: mah pri mahovkah

Indijski čaj in ananas: ‘Daphne’

Indijski čaj in jabolko: ‘Gardenia’

Indijski čaj in pomaranča: ‘Everest Double Fragrance’

Indijski čaj in začimbe: ‘Break O’ Day’

Indijski čaj: ‘Graham Thomas’, ‘Perdita’, ‘Duke of York’, ‘Marechal Niel’, ‘Buff Beauty’, ‘Gloire de Dijon’, ‘Lady Hillingdon’

Limona in začimbe: ‘Margaret Merril’

Limona, indijski čaj in jabolko: ‘Sombreuil’

Mandelj: ‘Roseraie de l’Häy’

Med in indijski čaj: ‘Alchymist’

Med: ‘Gourmet Popcorn’, ‘Honeysweet’

Muškat in ananas: ‘Trier’

Sadje in začimbe: ‘Angel Face’, ‘Lavender Lassie’

Sladki koren (Glychyrrhiza) ali kruh: ‘Austrian Copper’, ‘Snowbird’, ‘Golden Showers’, ‘Persian Yellow’, ‘Soleil D’Or’, ‘Harison’s Yellow’, ‘Clair Matin’, ‘Cardinal Hume’

In še temperament

Alma de l’Aigle(1889–1959), nemška slikarka in učiteljica,ki je bila ostroumna poznavalka vrtnic, je pri opisovanju vonja dodala še njegov temperament. Po njenem je vonj (med drugim)lahko lahek dih, lahko teče, lije, se širi, preplavlja, je sramežljiv, obotavljiv, plašen, se hitro izčrpa, je obilen, prekipevajoč, zadržan, navzoč samo v sledovih, pičel, tenek, boren, poln, lahek, utrujen, pojemajoč, izdihujoč, nejevoljen, obstojen, moten, nabrekel, sferen, širok, zveneč … Ista avtorica je zapisala, da ima vonj vrtnic tudi nenavadne vonjavne odtenke, da je npr. lahko vlažen, naiven, sopranski, altovski, da diši po sveže zribani hrastovi mizi, po neprezračenih sobah, po zmečkanem mrčesu, po papirju, po dekliški koži, po košnji, po plevelu, po zapleveljenem vrtnem kotu, da je lahko obsijan od sonca, čednosten, knežji in kraljevski.

Za vonj vrtnic pravijo, da je edini, ki človeškega nosu ne utrudi. Nekaterih drugih vonjev se v nekaj minutah privadimo in jih več ne zaznamo. Kakšna sreča za ljubitelje vrtnic, da lahko brez konca vonjamo vrtnice in se o vonjih pogovarjamo in prepiramo. Vonj namreč dojemamo vsak zelo po svoje, zato se razprave o njem ne morejo izčrpati.

Viri:

Alma de l’Aigle, A., 1958 (ponatis 2002): Begegnung mir Rosen. Dölling / Gallitz.

Hatterschide, B., 1995: Fragrance in Roses. http://www.ars.org/About_Roses/fragrance-history.html, dostop 10. 6. 2006.

Thomas, G. S., 1994: Rose book. Sagapress /Timberpress.

Worrel, R.; Rose flavours. http://www.ars.org/About_Roses/fragrance-flavors.htm, dostop 10. 6. 2006.

Read Full Post »

Vrtnice

 

Vrtnice so različne

Vrtnice so med ljudmi zelo priljubljene. Lahko bi rekli, toliko kolikor okusov, toliko tudi vrtnic. Število različnih sort vrtnic je ogromno. Izvedeli boste, da se vrtnice med seboj razlikujejo ter kako izbrati, posaditi in negovati vrtnico tekom celega leta. Vrtnice ločimo po velikosti cele rastline in po načinu razrasti. Vemo, da imajo različne barve, oblike in velikosti cvetov. Nekatere vrtnice cvetijo večkrat in druge le enkrat v istem letu. Pri večkrat cvetočih vrtnicah je najbolj bogato prvo cvetenje. Vsa nadaljnja cvetenja nikoli ne dosežejo učinka, ki ga je imelo prvo. Obstajajo tudi vrtnice brez trnov oziroma bodic. Tako lahko pridejo na račun vsi tisti, ki pri vrtnarskem delu ne marajo nositi rokavic. Nič opraskanih rok, nobenih vbodov in s tem vedno dobra volja.

Kaj pa vonj vrtnic? Vsaka ima svojega. Nekatere imajo močan vonj, druge blagi in tretje ga sploh nimajo. Vendar, kdo bi hotel imeti na svojem vrtu vrtnico, ki ne diši? Dvomim, da se jih veliko najde. Večina ljudi, ki se odloči za vrtnico v svojem vrtu izbere takšno sorto, ki prijetno diši.

Delitev vrtnic

Vsaka vrtnica je uvrščena v svoj razred. Poznamo devet razredov:

• rožni grmi (velecvetni, mnogocvetni, enkrat cvetoči in ponavljavo cvetoči),
• velecvetne vrtnice,
• mnogocvetne vrtnice,
• atrijske vrtnice,
• poliante,
• pritlikave vrtnice,
• prekrovne vrtnice (enkrat cvetoče in ponavljavo cvetoče),
• plezavke – ramblerji (enkrat cvetoče in ponavljavo cvetoče),
• popenjave vrtnice (velecvetne, mnogocvetne, miniaturne, enkrat cvetoče in ponavljavo cvetoče).

Rožni grmi zrastejo do višine dveh metrov in cvetijo v višini oči. Velecvetne vrtnice imajo velik, žlahtno oblikovan cvet. Na dolgem steblu se razvije en cvet ali do trije, največ pet cvetov. Mnogocvetne so tiste vrtnice, ki imajo cvetove v šopih. Atrijske vrtnice so pomanjšane mnogocvetne vrtnice. Poliante so nizke vrtnice s preprostimi cvetovi, ki so združeni v velike socvetne šope. Pritlikave vrtnice so močno pomanjšane mnogocvetne vrtnice. Prekrovnice prekrivajo tla in brežine, zahtevajo manj vrtnarskega dela v primerjavi z mnogocvetnimi vrtnicami in so zelo odporne proti mrazu in boleznim. Plezavke (ramblerji) dosežejo višino do osem metrov visoko tako, da se z bujnimi trnatimi rozgami oprimejo drevesnih vej ali kakšne konstrukcije (pri plezanju na hišo potrebuje vodila). Popenjave vrtnice nimajo vitic in za popenjanje potrebuje oporo.

Nega in sajenje vrtnic

Želja vsakega vrtnarja je, da bi imel zdravo in lepo vrtnico. Zato moramo vrtnice posaditi na zračno in svetlo mesto, najbolje takšno, ki je s soncem obsijano vsaj 8 ur na dan. Tako bo vrtnica dobro uspevala in zmanjšala se bo verjetnost glivičnih okužb.

Vrtnice najbolje rastejo v prezračenih ilovnatih tleh, z dobro strukturo. Za dobro rast potrebujejo organsko snov. Zemlji je treba primešati 10 do 15 odstotkov organske snovi, ki je v obliki vrtnega ali industrijskega komposta ali preležanega in preperelega hlevskega gnoja. Najboljša so nevtralna tla s pH 6,2 do 7,1. Značilno za vrtnice je, da je zemlja po desetih letih rasti na istem mestu, neuporabna. Zemljo moramo zamenjati ali pa vrtnico posadimo na drugo lokacijo.

Vrtnice lahko kupimo kot sadike v loncu ali kot sadike z golimi koreninami. Sadike v loncu sadimo skoraj ob vsakem času. Sadiko postavimo v vedro vode za največ 30 minut. Tako se bo koreninska gruda dobro napojila z vodo. Medtem izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka 40 cm in je trikrat širša od premera lonca. Korenine poskusimo raztegniti. V primeru, da so korenine zvite v klobčič in jih ne moremo raztegniti, konce zavitih korenin odrežemo z ostrim nožem ali škarjami. Na dno sadilne jame naredimo kupček zemlje, na katerega postavimo sadiko. Cepljeno mesto mora biti od 2 do 5 cm pod površino tal, ko bomo zasuli jamo. Sadiko dobro zalijemo.

Sadike z golimi koreninami posadimo čim prej po nakupu, saj gole korenine ne prenašajo sonca in vetra. Najboljši čas za sajenje sadik z golimi koreninami je konec oktobra in začetek novembra, vse dokler zemlja ne zmrzne. Izkopljemo sadilno jamo s premerom 60 cm in globino 40 cm. Dno jame razrahljamo in vsujemo kompost v obliki stožca. Poškodovane in zelo dolge korenine odrežemo z ostrim rezilom in jih razporedimo okoli stožca. Pomembno je, da konice korenin kažejo v globino. Vrtnico nato zasujemo tako, da je cepljeno mesto nekaj cm pod zemljo. Močno jo zalijemo in poganjke skrajšamo na 20 cm. Skrajšano rastlino osujemo 20 cm visoko. Nastanejo kupčki, ki jih zgodaj spomladi razgrebemo.

Prvo leto po sajenju, vrtnic ne gnojimo zato, da se korenine bolje razrastejo. Spomladi, ko vrtnice začenjajo odganjati, prvič pognojimo s kompostom ali predelanim hlevskim gnojem. Drugič vrtnice pognojimo z mineralnim gnojilom v času, ko se zaključuje prvi val cvetenja. Gnojimo lahko samo do prve polovice julija, potem ne smemo več. Tako preprečimo pozeblost vrtnic v zimskem času.

Pomladansko obrezovanje

Spomladansko obrezovanje je osredotočeno na odstranjevanje mrtvega lesa, pozeblih poganjkov, oslabelega lesa, kjer prezimujejo glivične bolezni, šibkih in tankih poganjkov. Vrtnicam skrajšamo zdrava stebla tako, da na njih ostane od 3 do 5 popkov. Rožnim grmom pustimo več stebel in jih skrajšamo tako, da jim pustimo od 5 do 9 popkov.

Vrtnice poleti

Cvetove odstranjujemo, da se ne razvijejo bolezni (siva plesen) in zato, da vrtnica hitreje zacveti. Odrežemo jih tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Pri šipkih odsluženih cvetov ne odstranimo, saj se bodo razvili plodovi, ki bodo krasili grm v pozno poletnem in jesenskem času. Poleti odstranjujemo divjake, ki poženejo iz zemlje. Poiščemo mesto na korenini, kjer divjak odganja in ga tam odrežemo. Če ga odrežemo nad zemljo, jih dobimo še več.

Tla pod in okoli vrtnice morajo biti opleta in okopana. Zemljo je treba po dežju razrahljati. Tako preprečimo, da se na površini tal naredi skorja, ki zavira enakomerno pronicanje vode v tla in izmenjavo plinov.

Zalivanje ob poletni suši je zelo dobrodošlo. Vrtnice močno zalijemo z desetlitrsko zalivačo in z vodo ne pršimo po listih. Najboljša je postana voda in najprimernejše so večerne ure.

Vrtnice jeseni

Vrtnice moramo pripraviti na zimo. Takšno pripravo imenujemo uzimovanje vrtnic. Uzimovanje naredimo pred prvim resnim snegom. Pred zimskim mrazom moramo zaščititi vrat vrtnice. Zaščitimo tako, da ga osujemo z zemljo. Pozimi vrtnici škodita sonce in veter. Sonce ob jasnem vremenu in odjugi daje vrtnicam lažne informacije o pomladi in brsti se lahko zbudijo sredi zime. Tudi veter ni nedolžen, saj lahko povzroči zimsko izsušitev vrtnice. Vrtnice pred zimskim počitkom obrežemo zato, da jih ne polomi sneg in da imamo več prostora za opravila, ki jih zahteva uzimovanje.

Bolezni vrtnic

Vrtnice pogosto napadejo glivične bolezni in živalski škodljivci. Vrtnice bolje prenesejo napad škodljivcev, kakor okužbo z glivično boleznijo.

Črna listna pegavost in pepelasta plesen sta najpogostejši glivični bolezni, ki prizadeneta liste. Tudi rja se lahko pojavi na listih in opeša rastlino. Sivo plesen vidimo najprej kot pege na cvetnih lističih, ki lahko uniči cvetne popke še preden se odprejo. Kako se lahko borimo proti boleznim? Najbolje je posaditi tiste sorte vrtnic, ki so odporne na omenjene glivične bolezni. Vendar tudi odporne sorte lahko podležejo raznim boleznim, v kolikor nimajo primerne oskrbe. Zdrava in primerno vzdrževana vrtnica, ki je odporna na bolezni, nas bo vedno osrečila s svojim lepim videzom.

Občutljive sorte se z lahkoto okužijo z glivičnimi boleznimi. Za zdrav videz jim moramo pomagati s škropljenjem. Manj nevarna škropiva so bakrovi (deluje proti pegavosti in rji) in žvepleni (deluje proti pepelovki) pripravki.

Šipkove listne uši so najpogostejši živalski škodljivci na vrtnicah. Najraje imajo mehka tkiva vršičkov in cvetnih popkov. Kadar je na vrtnici veliko uši jih odstranimo s prsti, če skrbimo za več vrtnic, jih odstranimo s curkom vode. Ni treba takoj uporabiti insekticidov. Pravilno gnojene vrtnice so za uši manj privlačne. Ostali škodljivci, ki napadejo liste in mlade poganjke so med drugimi: zlata minica, šipkova grizlica, šipkova zavrtalka, listna ovijalka, šipkov škržatec in pršica prelka (rdeči pajek). Samo pri zatiranju šipkovega škržatca uporabimo olje in poškropimo v zgodnji pomladi. To je olje, ki ga sadjarji uporabljajo pri zimskem škropljenju sadovnjakov. Pri ostalih škodljivcih odstranimo in uničimo napadeno listje, poganjke in ličinke.

Povzeto po knjigi Matjaž Mastnak, Vrtnice.

Read Full Post »