Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Gozd’ Category


Na posnetku lahko vidimo mladiča male uharice (Asio otus). To je sova, ki je po barvah in vzorcu podobna veliki uharici, a je od te pol manjša. Dolga je dobrih 35 cm, razpon njenih kril pa meri od 84 do 95 cm. Ima oranžne oči, na vrhu glave pa izrazita čopa perja, ki sta ji prislužila ime uharica. Mala uharica je aktivna ponoči. V mraku z neslišnim letom išče svoj plen. Z ostrimi kremplji lovi voluharje, miši ali manjše ptice. Podnevi jo redko opazimo, saj počiva ob deblu drevesa in je zaradi varovalnih barv dobro skrita pred plenilci. Oglaša se s tihim “u”, zato moramo ponoči dobro prisluhniti, če jo želimo slišati.

V Sloveniji je pogosta gnezdilka, ki pri nas ostane vse leto. Gnezdi med februarjem in junijem v nižinskih sestojih iglavcev. Gnezda si ne spleta sama, ampak poišče stara gnezda vran in srak. Njeni mladiči zapustijo gnezdo še preden znajo leteti. Brez skrbi, starši zanje skrbijo tudi ko se nerodno kobacajo po gozdnih tleh, pred plenilci pa se skrijejo med veje dreves. Pri tem si pomagajo z močnimi kremplji, ki so ostri kot britev. Kako spretno lahko plezajo po deblu, se dobro vidi na posnetku.

Vir: http://ptice.si/ptice-in-ljudje/ptice-slovenije/sove/

https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/ptici/sove/mala-uharica

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Read Full Post »


Drevo je v različnih kulturah eden najmočnejših in najbolj pogostih simbolov – predstavlja simbol življenja in cikličnega razumevanja časa ter povezuje tri ravni, ki so pomembne za vsakdanje življenje ljudi: korenine, ki nam omogočajo prizemljitev in kraljujejo v podzemlju, deblo, ki omogoča povezavo med nebom in zemljo ter nam daje oporo in notranji center, in veje, ki segajo v nebo in nakazujejo prehajanje iz vidnega v nevidno, iz materialnega v duhovno. Naši predniki so verjeli, da je drevo hrbtenica, po kateri se povzpenjajo duhovi in da se v šumenju drevesa oglaša njegova duša. Predstavljali so si, da v drevesu prebiva drevesni oz. gozdni duh, ki omogoča rast in življenje. Drevesom so pripisovali zdravilne in obrambne lastnosti, saj so verjeli, da se duša po smrti preseli v drevo, ki jih po posvetitvi varuje pred nesrečo. Včasih je tako vsaka domačija imela svoje posvečeno drevo. Mesta v gozdu, kjer so opravljali čaščenja, so poimenovali gaji – naši predniki so s pomočjo prenašanja izročila v naslednje generacije, vsakič znova obiskovali in častili »posebna« drevesa vse do razmaha krščanstva, ki je prekinilo s starimi oblikami verovanja.

Vseeno pa so se stara izročila iz preteklosti ohranila v pregovorih, pravljicah, šegah in vražah. V ljudskih pravljicah tako na več mestih zasledimo gozdne škrate, ki ljudi opozarjajo pred sekanjem določenih dreves ter jih ščitijo pred zli vplivi. Veliko je zgodb o gozdnem duhu, lesniku ali lešiju, ki naj bi se v podobi visokega moškega lahko spremenil v katero koli žival ali rastlino ter ljudi zapeljal v neznane predele gozda. Poznamo tudi izročilo o čatežu, pol človeku pol kozlu, ki naj bi drvarjem prinašal čisto vodo, pastirjem nabiral jagode, popotnike in gozdarje pa navdajal s strahom, če so zdramili njegov mir. V ljudskem izročilu se nahaja tudi divji mož ali gozdni mož, hostnik, ki je predstavljal gospodarja naravnega sveta in ljudi učil sirarstva, rudarstva, poljedelstva in živinoreje. Po drugi strani pa so imele veliko vlogo v ljudskem izročilu tudi gozdne vile, za katere so ljudje verjeli, da prebivajo v drevesih in votlinah skalovja ter v bližini vodnih izvirov. Pojavljale so se kot rojenice, sojenice, zeliščarice, svete žene, bele žene in prerokinje. Ljudem so svetovale kdaj naj sejejo in sadijo, kdaj naj ženejo živino na pašo, katere zdravilne rastline naj uporabijo itd.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma, vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9., do 12. ure.

 

Read Full Post »


Med najpomembnejša drevesa v starodavnem čaščenju spadajo breza, bukev, hrast, smreka, macesen, bor in lipa. Breza je bila nepogrešljiva v starodavnih obredih, ki so zagotavljali rodovitnost in vključevali zaščito pred strelo in zli duhovi. Tudi bukev je veljala za sveto drevo, ki varuje pred nevihto in strelo. Mnogi so verjeli, da v krošnjah bukve prebivajo nadnaravna bitja, ki so povezana z vremenskimi nevšečnostmi. Na Koroškem so bukev povezovali tudi z ženitnimi običaji – bukev naj bi dekletu priskrbelo ženina, če se dekle z glavo zaletava vanjo. Hrast je po vsej Evropi predstavljal središče poganskega čaščenja, slovanska ljudstva so verjela, da se v njegovi krošnji nahaja bog groma in nevihte Perun ali Gromovnik. Želode so staroverci zatikali za okna in vrata svojega doma ali pa jih nosili pri sebi za osebno zaščito in povečanje plodnosti.

Smreka je bila po drugi strani čaščena kot drevo, ki zaradi svoje zimzelene narave ohranja vero v večno življenje ter zagotavlja blaginjo in rodovitnost. Prav zato ima še vedno podobno vlogo tudi v božičnem času, čeprav se je navada okraševanja smreke pojavila šele pred dobrim stoletjem. Ohranil se je tudi običaj postavljanja mlajev, ki simbolizirajo zdravje in blaginjo vaške skupnosti in družine. Macesen je veljal za drevo, ki prinaša srečo mlademu rodu in varuje dom pred ognjem oz. nevihto, zato so ga uporabili zlasti v obredih, povezanih s poletnim sončevim obratom tj. v času kresne noči. Tudi bor je bil v slovenski magični praksi nadvse uporaben – iglice, les in storži (slednjim so pripisovali še posebej izrazito magično moč) so se po navadi uporabljali za kadila kot zaščita pred zli silami, na Štajerskem in Koroškem pa so uporabljali zakurjen borov les tudi za povečanje rodovitnosti polj in življenjske energije.

Za lipo lahko Slovenci rečemo, da je pravi narodni simbol – v naši mitologiji nastopa kot drevo zmage, zdravja, rodovitnosti, družabnosti in svetosti. Pod lipo so po navadi potekali iniciacijski plesi uvajanja mladih v družbo odraslih – t. i. koroški obred »rej pod lipo« tako predstavlja sproščenost, veselje in zdravje za vso skupnost. Ljudske pesmi o Kralju Matjažu razkrijejo, da Kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, ki spi – lipa, ki bo s svojim opojnim vonjem zbudila osvoboditelja, pa predstavlja duh slovenstva. Pravljice in legende tako odražajo globoko zakopane želje, strahove in moči naroda, ki so bili nekoč veliko bolj neposredno povezani z zaznavanjem in občutenjem gozda in dreves.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma. Vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9. do 12. ure.

Read Full Post »


Odmrla lesna biomasa pomeni podrta, odmrla in posušena drevesa ter veje. Predstavlja pomemben življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Veliko ptic uporabi za gnezdenje mrtva drevesa, glivam in mahovom pa služijo kot podlaga za rast. Velikim rastlinojedcem predstavljajo fizično oviro, kar bolj občutljivim drevesnim vrstam olajša pomlajevanje.

Odmrla lesena biomasa

Odmrla lesna biomasa je ključnega pomena pri kroženju snovi, s čimer se povečuje rodovitnost tal. S preveč zavzetim odstranjevanjem sušic in podrtic v gozdu ljudje povzročamo upadanje in izginjanje vrst. Posledično se zmanjšuje pestrost živalskih in rastlinskih vrst na našem planetu.

Ležeče veje preprečujejo odnašanje prsti zaradi vode in vetra. Tudi to pomaga ohranjati in ustvarjati plodna tla s pestrim življenjem. V Arburetumu Volčji Potok se tega dobro zavedamo, kar lahko opazite med sprehodom po gozdnem predelu parka.

Pripravila: Katja Šink

Read Full Post »


V soboto, 1. 3. 2014 je potekala Žurnalova “delovna brigada”, ki je čistila gozd okoli gradu Snežnik. Delo se je opravilo ob nadzoru prostovoljnih gasilcev s tega območja, strokovnjakov iz Arboretuma Volčji Potok, konservatorke Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (odgovorne za grad Snežnik in muzej), upravnikov gradu Snežnik ter v sodelovanju s številnimi domačini in prostovoljci.

Grad Snežnik

Na delovni brigadi se je pridružilo več kot 80 prostovoljcev – ekipi Žurnala in urada predsednika republike, finalisti Žurnalove akcije Junak Slovenije in njihovi svojci, prijatelji, ter nenazadnje tudi častni pokrovitelj projekta – predsednik republike Borut Pahor. Dela se je lotil tudi minister za kulturo Uroš Grilc.

Grad Snežnik

Grad Snežnik

Grad Snežnik

Grad Snežnik

Pripravila: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: Matjaž Mastnak in Rado Nadvešnik

Read Full Post »

Older Posts »