Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for junij 2013


Mokra tla v vrtu so lahko velika nadloga in stalna skrb, če želimo imeti urejen vrt, saj trata in večina rastlin v preveč mokrih tleh ne uspeva dobro. Težave se lahko lotimo s tem, da uredimo drenažo, ki bo poskrbela za dodatno odtekanje talne vode. To pa ne pomeni, da bomo težavo za vedno rešili. Lahko pa mokra tla v vrtu vzamemo kot prednost in v vrt posadimo primerne rastline, ki jim takšna tla ustrezajo. ‘Z naravo z roko v roki’, bi lahko rekli in ne proti njej.

Voda v vrtu je velikokrat dobrodošla, saj vanj vnese dodatno življenje. Ko pa je vode preveč oziroma se razširi na predele vrta, kjer želimo, da nam uspevajo prav določene rastline in trata, postane voda moteč element, lepo urejen vrt pa vprašljiv. Na kateri koli način se bomo lotili urejanja takšnega vrta, pa moramo prej poznati vzroke za zastajanje vode.

Postaviti si moramo nekaj vprašanj:

– Zastaja voda le ob večjih deževjih za nekaj ur ali nekaj dni in potem odteče?

– Se zemlja potem osuši ali ostane vedno mokra?

– Imamo v vrtu tla, ki so mokra, ne glede na deževje?

Vzroki za mokra tla so lahko namreč različni – stalna visoka podtalnica, izvir vode v bližini, neprepustna plast zemlje ali kamnin, ki ne dopušča pronicanja vode, in še marsikaj je lahko vzrok. Pomembno je tudi, kakšen tip tal oziroma zemlje imamo v vrtu in koliko vode lahko le-ta sprejme – peščena tla se hitreje zasitijo z vodo, kot ilovnata, ki sprejmejo večje količine vode. Za testiranje zemlje v vrtu izkopljemo manjšo jamo, od 60 do 70 cm v globino, in jo pustimo nekaj tednov odprto. V tem času opazujemo količino vode v jami in se glede na rezultate odločimo za ustrezno rešitev. Naj bo to drenaža, dvignjene grede, za manjše površine pa dodajanje peska in vlaknatih substratov, ki bodo izboljšali strukturo zemlje.

Znana angleška vrtnarica Beth Chatto, avtorica številnih knjig in dobitnica nekaj zlatih medalj na prestižnem Chelsea Flower Showu, je v svojih dolgoletnih izkušnjah ugotovila, da se proti naravi ne gre boriti, temveč je treba navidezne slabosti nekega prostora oziroma zemljišča obrniti sebi v prid. Pred nekaj desetletji sta z možem na vzhodu Anglije, uro vožnje z vlakom iz Londona, kupila veliko zemljišče, da bi si na njem uredila vrtnarijo s posebnimi trajnicami v velikem urejenem vrtu. Za zemljišče se je pozneje izkazalo, da je velik del izjemno sušen, drug del pa izjemno vlažen. Nekaj let je na najrazličnejše načine poskušala izboljšati zemljo, da bi lahko v vrtu gojila rastline, ki so ji bile pri srcu. Po letih velikih stroškov brez rezultata, po letih poskušanja in mnogih ponesrečenih poskusih, je prišla do spoznanja, da ima narava svoje zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati, v kolikor želimo imeti urejen in lep vrt, ki nam bo v veselje, ne pa samo v breme in strošek. Z obširnim znanjem in poznavanjem rastlin, z večletnimi izkušnjami in učenjem iz lastnih napak je začela o mokrih tleh v njenem vrtu razmišljati kot o prednosti in ne kot o slabosti. Sedaj je njen vrt znan kot primer, kjer je sodelovanje z naravo in upoštevanje ekoloških potreb rastlin privedlo do nastanka in razvoja prekrasnega vrta, ki ga letno občudujejo ljubitelji in poznavalci vrtov z vsega sveta.

Rastline so se na mokra tla prilagodile na različne načine. Nekatere izmed njih lahko stalno uspevajo v vodi (vodne rastline), zopet druge prenesejo le manjšo zasičenost tal z vodo. Zelo različno, tako da imamo širok izbor rastlin, za katere lahko rečemo, da uspevajo v mokrih tleh.

TRAJNICE ZA MOKRA TLA

Mokra tla imajo prednost – v njih lahko uspevajo rastline z velikimi razkošnimi listi, ki za svojo rast in razvoj potrebujejo veliko vode.

Ščitnik – Darmera peltata sin. Peltiphyllum peltatum – je manj poznana trajnica, ki se odlikuje po lepo oblikovanih listih, ki se jeseni lepo obarvajo. Zraste od 75 do 110 cm. Cvetovi so rožnati, cveti pomladi, še preden se razvijejo listi. Se zelo lepo razrašča in hitro prekrije površino. Sadimo jo tudi na rob ribnikov.

Oslad – Filipendula sp. – je trajnica, ki uspeva v mokrih, kakor tudi v vlažnih tleh, saj je precej nezahtevna. Zanjo so značilni lepo nacepljeni listi in cvetovi, ki nekoliko spominjajo na cvetove vrtnih kresnic (Astilbe sp.) Poznamo več vrst oziroma sort. Naj omenim le eno izmed njih, to je F. ‘Kahome’, ki zraste nekoliko nižje, le 40 cm. Vse poletje cveti rožnato.

Perunika – Iris sp. – perunike, zlasti tiste iz vrst I. sibirica, I. pseudacorus in I. kaempferi, so s svojimi šopastimi listi, lepimi cvetovi, jesensko barvo listov in posušenimi stebli s semeni dobrodošle v vsakem vrtu, saj uspevajo tudi v manj mokrih tleh. Razlikujejo se po višini, brvi cvetov in času cvetenja.

Ligularija – Ligularia sp. – je razkošna trajnica z velikimi listi, ki se pri različnih vrstah med seboj razlikujejo. Poleti se nad maso listov razvijejo stebla s socvetji rumene ali oranžne barve. Zrastejo tudi do 150 cm.

Dresen – Persicaria sp. – je trpežna trajnica, ki prenese vlažna, kakor tudi manj vlažna tla. Poznamo veliko vrst in sort, med katerimi sta bolj zanimivi P. bistorta ‘Superba’ – ta cveti rožnato, maja, skupaj z Iris sibirica in zraste do 80 cm, ter P. amplexicaulis, ki cveti vse poletje, cvetovi so rdeči, rožnati ali beli. Zraste do 120 cm.

Rodgersija – Rodgersia sp. – je trajnica, ki se odlikuje po lepih, velikih, nacepljenih listih, ki so pri vrsti R. aesculifolia podobni listom divjega kostanja. Zraste do 150 cm. Cveti poleti. Cvetovi so združeni v rožnata oziroma bela socvetja.

Poleg opisanih trajnic lahko na mokra rastišča sadimo še mnoge druge, kot so vrtne kresnica – Astilbe sp., rumenolistni hmelj – Humulus lupulus ‘Aureus’, maslenica – Hemerocallis sp., jeglič – Primula sp., pogačica – Trollius sp., med čebulnicami zvonček – Galanthus sp. in še mnoge druge trajnice.

Trajnice

1. Kačja dresen Persicaria bistorta ‘Superbum’ je trpežna trajnica, ki lepo uspeva na zelo različnih rastiščih, tudi v mokrih tleh. Sadimo jo na sonce, kakor tudi v polsenco. Lepa je v družbi sibirskih perunik, saj cvetijo istočasno, na polsenčnih legah pa v družbi host.

Trajnice

2. Sibirska perunika – Iris sibirica ‘Persimmon’ – v družbi strašnice (Sanguisorba menziesii) v ospredju. Perunika se odlikuje po ozkih suličastih listih, ki začnejo odganjati že zgodaj pomladi. Jeseni se listi obarvajo živo rumeno, zanimiva pa so tudi posušena rjava stebla s plodovi. Cveti maja, belo, ter v različnih odtenkih modre in vijolične.

Trajnice

3. Jegliči so zanimiv rod trajnic. Različne vrste cvetijo od zgodnje pomladi do poznega poletja. Najlepše uspevajo v vlažnih tleh in polsenčnih legah.

Trajnice

4. Ščitnik je manj poznana trajnica, ki se odlikuje po lepo oblikovanih listih, ki se jeseni lepo obarvajo. Cvetovi so rožnati, cveti pomladi, še preden se razvijejo listi. Se zelo lepo razrašča in hitro prekrije površino.

Trajnice

5. Persicaria amplexicaulis ‘Speciosa’ cveti vse poletje, jeseni se listi obarvajo rumeno. Lepa je v družbi okrasnih trav, kot so kitajski trstikovec (Miscanthus sinensis) in proso (Panicum virgatum).

Trajnice

6. Ligularia dentata ‘Desdemona’ je razkošna trajnica z velikimi listi in temno obarvanimi stebli ter spodnjo stranjo listov. Poleti se nad maso listov razvijejo stebla s socvetji oranžne barve. Zraste tudi do 150 cm.

Trajnice

7. Rodgersia je trajnica, ki se odlikuje po lepih, velikih, nacepljenih listih, ki so pri vrsti R. aesculifolia, na fotografiji, podobni listom divjega kostanja. Zraste do 150 cm. Cveti poleti. Cvetovi so združeni v bela socvetja.

Vir: Bernarda Strgar, Vrtnar 1/2010, letnik XIX, stran 20-22

Vrtni center

Advertisements

Read Full Post »