Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘metulji’


Opis

47 mm. Osnovna barva kril je zgoraj rjastorjava. Na sprednjem paru ima črne in rumene lise, ob robovih obeh parov kril pa vrsto modrih polmesečastih peg. Spodnja stran je na notranji polovici temnorjava. Samica je ponavadi malo večja od samca.

Življenski prostor

Živi na odprtem svetu, vsepovsod – po vrtovih, poljih, na gozdnih parobkih in je tako eden najbolj razširjenih metuljev naše stare celine. Najdemo ga celo na nadmorski višini 3000 metrov.

Doba letenja

Ker prezimi v zaveterju, se spreletava že marca v toplem spomladanskem soncu. Nov zarod ima maja in nato še enega ali dva tja do jeseni, le v visokih gorah se pojavlja zgolj v eni generaciji.

Gosenica

Črna ali siva z rumenkastimi vzdolžnimi črtami in kratkimi trni.

Hranilne rastline

Živi družno na koprivah.

Buba

Zelenkasta, viseča.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Advertisements

Read Full Post »


Opis

60 mm. Zgornja stran je temnooranžne barvne z obrobno črno črto in črnimi pegami. Na zadnjih krilih ima modre polmesečaste lise. Spodnja stran je znotraj temnorjava, zunaj pa svetlejša.

Življenjski prostor

Odprt, a porasel svet, kot so parki, vrtovi, drevoredi.V srednji Evropi je postal veliki koprivar v zadnjih desetletij postal redkejši, ponekod celo izumira, prej pa je bil tako pogost, da je ponekod veljal celo za škodljivca. Zato so sadjarji njegove gosenice uničevali s strupenimi škropivi.

Doba letanja

Od junija naprej do jeseni in po prezimiti do maja. Na jugu ima dva zaroda.

Gosenica

Trnasta in temno obarvana, z rumenimi vzdolžnimi črtami.

Hranilne rastline

Vrba, brest, topol in sadno drevje.

Buba

Rjava, viseča. Kadar deluje nanjo izredno nizka ali visoka temperatura, se krilni vzorec izleženega metulja močno spremeni.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Read Full Post »


Značilnosti

Mali nočni pavlinček (Saturnia pavonia) spada v družino nočnih pavlinčkov (Saturniidae). Samica meri čez krila do 80 mm. Je sivih barv z velikimi temnimi očesi na krilih. Samec je manjši in meri čez krila do 60mm, njegova spodnja krila so rdečo oranžna z po enim očesom na vsakem krilu, zgornja krila so sivkasta. Mali nočni pavlinček se pojavlja  od aprila do junija, samci letajo tudi podnevi, medtem ko samice večinoma ponoči. Samci imajo velike metlaste tipalke s katerimi vohajo samico tudi na več kilometrov.

Življenjski prostor

Pravi nočni metulji živijo v tropskih in subtropskih predelih Afrike, Azije Avstralije in Južne ter Srednje Amerike. Prek dneva se ti metulji skrivajo v bujni vegetaciji.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zootehnike
foto: Peter Mlakar

Read Full Post »


Značilnosti

Ima rjavo rdeča krila s črnimi, rumenimi in modrimi lisami, na vsakem krilu ima eno navidezno oko. Spodnja stran je v temno rjavih tonih. Razpon kril meri od 4 do 6 cm. Prezimi kot metulj in se skriva po raznih lopah, kleteh in podstrešjih, kjer otrpne in čaka na toplejše dni.

Življenjski prostor

Najdemo ga skoraj povsod od morja pa do visokogorja. Leta ob bregovih rek poraslih z gozdom, po vlažnih travnikih in pašnikih in na območjih s stalnim človekovim vplivom, kjer velika kopriva pogosto tvori goste sestoje.

Preobrazba

Samica izleže jajčeca na koprivo (Urtica sp.). Iz njih se izležejo črne gosenice z izrastki in belimi pikami. Gosenice živijo v skupini po več deset skupaj. Buba je sprva svetlo zelene barve, kasneje postaja bolj zlate barve.

Hrana

Hrani se z drevesni sokovi in medečino, gosenice pa se hranijo z listi koprive.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Read Full Post »

Metulji


Znanstveno ime za metulje je Lepidoptera, kar v prevodu pomeni luskasto krilo. Ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami. Luskice so nastale iz preoblikovanih dlak. Njihov življenjski cikel zaznamuje proces popolne preobrazbe. Tako se preobrazi več kot 80 odstotkov žuželk. Samica metulja odloži jajčece, iz njega pa se čez nekaj dni izleže ličinka, ki ji pravimo gosenica. Ima cevasto telo, premika se s pednanjem in se hrani z listjem. Odrasel metulj pa leti in se hrani s sladkim rastlinskim nektarjem. Medtem ko gosenica raste, večkrat menja kožo: pravimo, da se levi. Pred zadnjo levitvijo se obda z zaščitnim slojem, kokonom. Ličinka se nato zabubi. Na tej stopnji mirovanja, se njeno telo spremeni v telo odrasle živali. Ko je razvoj končan, odrasel metulj zleze iz bube. Sprva so krila še mokra in mehka, zato se mora metulj najprej posušiti in telo otrdeti, nato pa lahko poleti.

Metulji, odvisno od vrste, živijo od nekaj dni do nekaj mesecev.

Metulji preko kril v povprečju merijo od 3 mm do 30 cm.

Samice odložijo tekom življenja od 50 do preko 1000 jajčec. Razvoj ličink traja med dvemi in tremi tedni, razen pri vrstah, kjer osebki v jajčecih prezimijo. Ličinka se ob izvalitvi pregrize skozi jajčni ovoj in pogosto požre še preostanek jajčeca.

Nekateri metulji pred parjenjem izvajajo zapletene rituale, ki jim skupaj pravimo svatbeni ples. Partnerja se najdeta s pomočjo vonja.

Tudi metulji imajo obrambne mehanizme proti številnim plenilcem. Nekateri vsebujejo strupene snovi in to razkazujejo s svojimi barvami. Drugi metulji pa le posnemajo te strupene metulje s svojimi barvami. Nekatere vrste imajo na zadnjih parih kril dve piki v obliki velikih očes in z njimi lahko prestrašijo plenilca. Prav tako je zanimiva mimikrija bub. Bube so zelo podobne listom ali suhim vejicam, nekatere pa imajo svetleče delčke, s katerimi odganjajo ptiče.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Read Full Post »


Popolna preobrazba

Tako se preobrazi več kot 80 odstotkov žuželk. Iz jajčeca se izleže ličinka in se prek stopnje bube preobrazi v odraslo žival. Buba je mirujoča stopnja v razvoju, ko se ličinka obda z dodatnim zaščitnim ovojem. Samica metulja odloži jajčece, iz njega pa se čez nekaj dni izleže ličinka, ki ji pravimo gosenica. Ima cevasto telo, premika se s pednanjem in se hrani z listjem. Odrasel metulj pa leti in se hrani s sladkim rastlinskim nektarjem. Medtem ko gosenica raste, večkrat menja kožo: pravimo, da se levi. Pred zadnjo levitvijo se obda z zaščitnim slojem, kokonom. Ličinka se nato zabubi. Na tej stopnji mirovanja, se njeno telo spremeni v telo odrasle živali. Ko je razvoj končan, odrasel metulj zleze iz bube. Sprva so krila še mokra in mehka, zato se mora metulj najprej posušiti in telo otrdeti, nato pa lahko poleti. Metulji, odvisno od vrste, živijo od nekaj dni do nekaj mesecev.

Nepopolna preobrazba

Nekatere žuželke preskočijo stopnjo bube. Iz jajčeca se izležejo kot nimfe in nimajo niti spolnih organov niti kril, če gre za krilate žuželke. Razvijejo se jim med odraščanjem, ko preživijo več levitev.

Preobrazba žab

Žabje ličinke, ki jim pravimo paglavci, živijo v vodi, enako kot ličinke kačjih pastirjev in komarjev. Vodno okolje zapustijo šele, ko povsem odrastejo in spremenijo način prehranjevanja: paglavci so rastlinojedi, žabe pa mesojede živali. Iz žabjih jajčec v mrestu se nekaj tednov po odložitvi izležejo drobni repati paglavci. Dihajo s škrgami kakor ribe. Prednje noge se jim razvijejo šele v 6. tednu življenja. Nekoliko kasneje se razvijejo še zadnje noge. V 9. tednu je telo paglavca že zelo podobno telesu odrasle žabe in vzporedno z rastjo telesa se rep krajša. V 16. tednu repa ni več, prav tako škrge nadomestijo pljuča in dihanje skozi kožo. Ko je razvoj končan, žaba zapusti vodno okolje. Vanj se vrača vsako leto v času parjenja.

(Novi veliki leksikon živali, 2008)

Read Full Post »