Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘trajnice’


Pri urejanju vrtov se zlasti na senčnih mestih srečamo s problemom ureditve trate. Leta in leta se lahko trudimo in z raznimi kemičnimi pripravki uničujemo mah. Tako bomo porabili veliko časa in tudi denarja, vendar želenih rezultatov ni in ne bo, vse dokler ne bomo odstranili vzroka nastanka sence. Vendar v večini primerov ne bomo podrli ograje, požagali žive meje ali visokega drevesa. Svetujemo vam, da zasadite pokrovne trajnice. Tudi tak prostor je lahko zanimiv in pester, le pravo vrsto trajnic morate izbrati. Izbirajte med rastlinami, ki imajo svetle liste – bodisi z rumenimi ali belimi lisami. Zato so na voljo pisanolistna debelačka (Pachysandra terminalis ‘ Variegata’) in različne sorte funkij, ki jih najdemo tudi na domačem tržišču.

Belo cvetoče rastline vnašajo v senčen prostor svetlobo, zato kar mirno izberite bele srčke (Dicentra spectabilis ‘Alba’), ki jih zasadite v večjih skupinah.

Trajnice za senco

Nežni cvetni lati tiarele (Tiarella cardifoila), ki se konec pomladi dvigujejo nad sveže zelenimi listi, so še dodatna draž te vsestransko uporabne trajnice.

 

Besedilo in fotografija: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Mokra tla v vrtu so lahko velika nadloga in stalna skrb, če želimo imeti urejen vrt, saj trata in večina rastlin v preveč mokrih tleh ne uspeva dobro. Težave se lahko lotimo s tem, da uredimo drenažo, ki bo poskrbela za dodatno odtekanje talne vode. To pa ne pomeni, da bomo težavo za vedno rešili. Lahko pa mokra tla v vrtu vzamemo kot prednost in v vrt posadimo primerne rastline, ki jim takšna tla ustrezajo. ‘Z naravo z roko v roki’, bi lahko rekli in ne proti njej.

Voda v vrtu je velikokrat dobrodošla, saj vanj vnese dodatno življenje. Ko pa je vode preveč oziroma se razširi na predele vrta, kjer želimo, da nam uspevajo prav določene rastline in trata, postane voda moteč element, lepo urejen vrt pa vprašljiv. Na kateri koli način se bomo lotili urejanja takšnega vrta, pa moramo prej poznati vzroke za zastajanje vode.

Postaviti si moramo nekaj vprašanj:

– Zastaja voda le ob večjih deževjih za nekaj ur ali nekaj dni in potem odteče?

– Se zemlja potem osuši ali ostane vedno mokra?

– Imamo v vrtu tla, ki so mokra, ne glede na deževje?

Vzroki za mokra tla so lahko namreč različni – stalna visoka podtalnica, izvir vode v bližini, neprepustna plast zemlje ali kamnin, ki ne dopušča pronicanja vode, in še marsikaj je lahko vzrok. Pomembno je tudi, kakšen tip tal oziroma zemlje imamo v vrtu in koliko vode lahko le-ta sprejme – peščena tla se hitreje zasitijo z vodo, kot ilovnata, ki sprejmejo večje količine vode. Za testiranje zemlje v vrtu izkopljemo manjšo jamo, od 60 do 70 cm v globino, in jo pustimo nekaj tednov odprto. V tem času opazujemo količino vode v jami in se glede na rezultate odločimo za ustrezno rešitev. Naj bo to drenaža, dvignjene grede, za manjše površine pa dodajanje peska in vlaknatih substratov, ki bodo izboljšali strukturo zemlje.

Znana angleška vrtnarica Beth Chatto, avtorica številnih knjig in dobitnica nekaj zlatih medalj na prestižnem Chelsea Flower Showu, je v svojih dolgoletnih izkušnjah ugotovila, da se proti naravi ne gre boriti, temveč je treba navidezne slabosti nekega prostora oziroma zemljišča obrniti sebi v prid. Pred nekaj desetletji sta z možem na vzhodu Anglije, uro vožnje z vlakom iz Londona, kupila veliko zemljišče, da bi si na njem uredila vrtnarijo s posebnimi trajnicami v velikem urejenem vrtu. Za zemljišče se je pozneje izkazalo, da je velik del izjemno sušen, drug del pa izjemno vlažen. Nekaj let je na najrazličnejše načine poskušala izboljšati zemljo, da bi lahko v vrtu gojila rastline, ki so ji bile pri srcu. Po letih velikih stroškov brez rezultata, po letih poskušanja in mnogih ponesrečenih poskusih, je prišla do spoznanja, da ima narava svoje zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati, v kolikor želimo imeti urejen in lep vrt, ki nam bo v veselje, ne pa samo v breme in strošek. Z obširnim znanjem in poznavanjem rastlin, z večletnimi izkušnjami in učenjem iz lastnih napak je začela o mokrih tleh v njenem vrtu razmišljati kot o prednosti in ne kot o slabosti. Sedaj je njen vrt znan kot primer, kjer je sodelovanje z naravo in upoštevanje ekoloških potreb rastlin privedlo do nastanka in razvoja prekrasnega vrta, ki ga letno občudujejo ljubitelji in poznavalci vrtov z vsega sveta.

Rastline so se na mokra tla prilagodile na različne načine. Nekatere izmed njih lahko stalno uspevajo v vodi (vodne rastline), zopet druge prenesejo le manjšo zasičenost tal z vodo. Zelo različno, tako da imamo širok izbor rastlin, za katere lahko rečemo, da uspevajo v mokrih tleh.

TRAJNICE ZA MOKRA TLA

Mokra tla imajo prednost – v njih lahko uspevajo rastline z velikimi razkošnimi listi, ki za svojo rast in razvoj potrebujejo veliko vode.

Ščitnik – Darmera peltata sin. Peltiphyllum peltatum – je manj poznana trajnica, ki se odlikuje po lepo oblikovanih listih, ki se jeseni lepo obarvajo. Zraste od 75 do 110 cm. Cvetovi so rožnati, cveti pomladi, še preden se razvijejo listi. Se zelo lepo razrašča in hitro prekrije površino. Sadimo jo tudi na rob ribnikov.

Oslad – Filipendula sp. – je trajnica, ki uspeva v mokrih, kakor tudi v vlažnih tleh, saj je precej nezahtevna. Zanjo so značilni lepo nacepljeni listi in cvetovi, ki nekoliko spominjajo na cvetove vrtnih kresnic (Astilbe sp.) Poznamo več vrst oziroma sort. Naj omenim le eno izmed njih, to je F. ‘Kahome’, ki zraste nekoliko nižje, le 40 cm. Vse poletje cveti rožnato.

Perunika – Iris sp. – perunike, zlasti tiste iz vrst I. sibirica, I. pseudacorus in I. kaempferi, so s svojimi šopastimi listi, lepimi cvetovi, jesensko barvo listov in posušenimi stebli s semeni dobrodošle v vsakem vrtu, saj uspevajo tudi v manj mokrih tleh. Razlikujejo se po višini, brvi cvetov in času cvetenja.

Ligularija – Ligularia sp. – je razkošna trajnica z velikimi listi, ki se pri različnih vrstah med seboj razlikujejo. Poleti se nad maso listov razvijejo stebla s socvetji rumene ali oranžne barve. Zrastejo tudi do 150 cm.

Dresen – Persicaria sp. – je trpežna trajnica, ki prenese vlažna, kakor tudi manj vlažna tla. Poznamo veliko vrst in sort, med katerimi sta bolj zanimivi P. bistorta ‘Superba’ – ta cveti rožnato, maja, skupaj z Iris sibirica in zraste do 80 cm, ter P. amplexicaulis, ki cveti vse poletje, cvetovi so rdeči, rožnati ali beli. Zraste do 120 cm.

Rodgersija – Rodgersia sp. – je trajnica, ki se odlikuje po lepih, velikih, nacepljenih listih, ki so pri vrsti R. aesculifolia podobni listom divjega kostanja. Zraste do 150 cm. Cveti poleti. Cvetovi so združeni v rožnata oziroma bela socvetja.

Poleg opisanih trajnic lahko na mokra rastišča sadimo še mnoge druge, kot so vrtne kresnica – Astilbe sp., rumenolistni hmelj – Humulus lupulus ‘Aureus’, maslenica – Hemerocallis sp., jeglič – Primula sp., pogačica – Trollius sp., med čebulnicami zvonček – Galanthus sp. in še mnoge druge trajnice.

Trajnice

1. Kačja dresen Persicaria bistorta ‘Superbum’ je trpežna trajnica, ki lepo uspeva na zelo različnih rastiščih, tudi v mokrih tleh. Sadimo jo na sonce, kakor tudi v polsenco. Lepa je v družbi sibirskih perunik, saj cvetijo istočasno, na polsenčnih legah pa v družbi host.

Trajnice

2. Sibirska perunika – Iris sibirica ‘Persimmon’ – v družbi strašnice (Sanguisorba menziesii) v ospredju. Perunika se odlikuje po ozkih suličastih listih, ki začnejo odganjati že zgodaj pomladi. Jeseni se listi obarvajo živo rumeno, zanimiva pa so tudi posušena rjava stebla s plodovi. Cveti maja, belo, ter v različnih odtenkih modre in vijolične.

Trajnice

3. Jegliči so zanimiv rod trajnic. Različne vrste cvetijo od zgodnje pomladi do poznega poletja. Najlepše uspevajo v vlažnih tleh in polsenčnih legah.

Trajnice

4. Ščitnik je manj poznana trajnica, ki se odlikuje po lepo oblikovanih listih, ki se jeseni lepo obarvajo. Cvetovi so rožnati, cveti pomladi, še preden se razvijejo listi. Se zelo lepo razrašča in hitro prekrije površino.

Trajnice

5. Persicaria amplexicaulis ‘Speciosa’ cveti vse poletje, jeseni se listi obarvajo rumeno. Lepa je v družbi okrasnih trav, kot so kitajski trstikovec (Miscanthus sinensis) in proso (Panicum virgatum).

Trajnice

6. Ligularia dentata ‘Desdemona’ je razkošna trajnica z velikimi listi in temno obarvanimi stebli ter spodnjo stranjo listov. Poleti se nad maso listov razvijejo stebla s socvetji oranžne barve. Zraste tudi do 150 cm.

Trajnice

7. Rodgersia je trajnica, ki se odlikuje po lepih, velikih, nacepljenih listih, ki so pri vrsti R. aesculifolia, na fotografiji, podobni listom divjega kostanja. Zraste do 150 cm. Cveti poleti. Cvetovi so združeni v bela socvetja.

Vir: Bernarda Strgar, Vrtnar 1/2010, letnik XIX, stran 20-22

Vrtni center

Read Full Post »


V drugi polovici poletja pri mnogih trajnicah cvetenje pojenjuje. Prava osvežitev za cvetlični nasad so vrste, ki začenjajo odpirati cvetove šele avgusta in zaključijo šele pozno jeseni. Taka poznocvetka je japonska vetrnica (Anemone japonica – križanci).

Japonska vetrnica ne predstavlja botanične vrste, temveč skupino sort, ki so bile vzgojene s smotrno izbiro križancev med neko japonsko in nepalsko vrsto vetrnic. Jesenske vetrnice, kot jih zaradi časa cvetenja tudi imenujemo, so od 45 do 120 cm visoke trajnice. Cvetove imajo precej velike (od 5 cm premera). Venčni listki so rožnati ali beli, kar je odvisno od sorte, med njimi pa se boči gnezdece rumenih prašnikov. Primerna je tudi za rezano cvetje.

Rastlina dobro uspeva na polsenčni ali sončni legi, ki ne sme biti močvirna. V Arboretumu si japonske vetrnice lahko ogledamo na več mestih, ne moremo pa jih zgrešiti med Boljkovo galerijo in nekdanjim Centrom za biotehnologijo.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, avgustovsko-septembrski vodič (1992), stran 15-16.
Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov

Read Full Post »


Svetleče rudbekije (Rudbeckia fulgida) so trajnice, ki na prvi pogled spominjajo na zlatorumene ivanščce. Iz šopa listov rastejo več kot pol metra visoka steblca, ki se razvejijo in nosilo po več velikih cvetov. Kot se za cvetlico iz družine nebinovk (Compositae subfam. Asteroideae) spodobi, ima cvetove v košku; ovojkovi listi so rumeni, sredinski cevasti cvetovi pa so črno violičasti – zato pravijo Angleži rudbekiji črnooka Suzana.

Rudbekija se precej dolgo drži tudi v vazi. Razen svetleče rudbekije, gojimo v okrasne namene še druge vrste trajnih, dvoletnih in enoletnih rudbekij.

Rodovno ime Rudbeckija je posvečeno profesorju botanike O. Rudbecku, učenjaku, ki je prijateljeval z Linneejem. Rastlina izvira iz Severne Amerike.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, avgustovsko-septembrski vodič (1992), stran 16.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov

Read Full Post »


Skalnjak je v spomladanskem obdobju v polnem razcvetu. Nekatere zgodnje rastline so že odcvetele, cvetje drugih se sramežljivo odpira in spogleduje s toplimi sončnimi žarki. Opravila v spomladanskem skalnjaku so razdeljena na pletje in okopavanje, novo sajenje, razsajanje in presajanje, obrezovanje po cvetenju in gnojenje ter po potrebi zalivanje.

Pletje in okopavanje je pomembno, saj s pravočasnim odstranjevanjem plevelov preprečimo nastanek semena, ki se razseje po površini skalnjaka in si na takšen način olajšamo delo za nekaj let. Odstranimo tudi staro zastirko, katere debelina se je z zimo stanjšala. Tla prerahljamo in nasujemo substrat. Pri tem raje vzemimo kupljenega, za katerega proizvajalec zagotavlja, da ne vsebuje primesi plevelov. Komposta ne priporočamo, saj si bomo z njim nakopali dolgotrajno klečanje pri pletju. Na koncu posujemo lubje, sekance ali kameni drobir, odvisno od zasnove ureditve.

Površino med rastlinami prekrijemo s kamenim drobirjem.

Obrezovanje po cvetenju je priporočljivo, saj tako zmanjšamo obseg rastline, preprečimo nastanek semen, ki rastlino izčrpajo in pripomoremo k temu, da bo rastlina v prihodnjem letu bujno cvetela. Sem sodijo vsekakor iglasta plamenka, avbrecija, grobelnik in repnjak.

Blazinaste trajnice po cvetenju porežemo.

V toplih majskih dneh rastline tudi presajamo in razsajamo rastline. Čas je zlasti primeren za presajanje zvončic, timijana, grenika, plamenk, jetičnikov in krvomočnic. Presajamo, če je le mogoče, v hladnem obdobju dneva. Po sajenju vedno poskrbimo za ustrezno vlažnost zemljišča.

Ko izbiramo nove rastline za nasaditev v skalnjak, imejmo pred očmi sliko, da je skalnjak lep, če so rastline izbrane tako, da nam zagotavljajo celoletno zanimivost. Zato ne izbiramo samo rastlin z lepim cvetjem, temveč posadimo tudi takšne z zanimivimi listi, s plodovi, z zimzelenim in jesensko obarvanim listjem.

Kadar ni prostora za pravi skalnjak …

Ker so temperature lahko že visoke, je treba skalnjak tudi zalivati. Vedno poskrbimo za temeljito zalivanje.

Pri gnojenju skalnjaka moramo biti kar se da previdni, saj so rastline, posajene v takšen življenjski prostor, praviloma dokaj skromne in nezahtevne. Za korenine je še zlasti poguben hlevski gnoj. Zato se gnojenja z njim lotite le tisti, ki ste vešči tega opravila. Rastline, ki so bile posajene v začetku v dobro hranilno prst in ki jim dodajamo oziroma obnavljamo vsako pomlad zgornjo plast, gnojimo po več rastnih sezonah. In še tedaj uporabimo organsko gnojilo v manjših odmerkih.

Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Kaj so pokrovne rastline?
V to skupino uvrščamo skupino rastlin, ki s svojo rastjo pokrijejo tla in ustvarijo gost rastlinski pokrov, ki preprečuje rast plevelov. Pokrovne rastline pa niso enotna rastlinska skupina, saj mednje sodijo tako grmovnice, vrtnice, trajnice, plezalke, trave in praproti. Lahko so vedno zelene ali listopadne. Njihova rast je lahko čisto pri tleh ali pa so lahko visoke tudi do pol metra. Tudi med enoletnicami najdemo rastline, ki prekrijejo tla.

Lastnosti pokrovnih rastlin
Rastline, ki sodijo v to skupino, imajo:
– pritlehno ali plazečo se rast,
– dolge in usločene poganjke,
– hitro, enakomerno in gosto razrast,
– rast iz koreninskih odrastkov,
– možnost ukoreninjenja ob dotiku tal ali se razmnožujejo z živicami, 
– preprosto in hitro razmnoževanje,
– nezahtevno gojenje.

Raba pokrovnih rastlin
Sadimo jih na površine, ki jih je težko negovati in vzdrževati. Tako jih lahko sadimo na velike površine, kot so javni nasadi v parkih, pred poslovnimi in upravnimi stavbami. V zasebnih vrtovih jih sadimo največkrat namesto trate, saj ta v senci drevja in grmovja ne uspeva dobro. Prav tako se je obnesla zasaditev majhnih površin na severnih straneh hiš, kjer je vzdrževanje trate zaradi sence in neprestane vlage v tleh marsikomu vzelo že veliko dragocenega časa, potrpljenja in ne nazadnje tudi denarja.
Nekako smo že kar navajeni sajenja pokrovnih rastlin na strmih brežinah. Če površine pod živo mejo posadimo s pokrovnimi rastlinami, v poštev pridejo predvsem pokrovne trajnice, si bomo prihranili kar precej časa s pletjem in okopavanjem.
S sajenjem pokrovnih rastlin tla ostajajo vlažna in preprečujejo rast plevela.

Izbor pokrovnih rastlin
Ko se boste odločili, da boste sadili pokrovne rastline, se najprej prepričajte, kakšna so tla, saj na apnenčastih tleh rastline, ki jim prijajo šotna rastišča, ne bodo uspevale. Prav tako je osončenost zemljišča odločilna za izbor rastlin. Pokrovne vrtnice na senčnem rastišču ne uspevajo dobro. Prav tako ne boste sadili funkij na žgoče sonce.
S pravilnim izborom – pri tem nasvet ali pomoč strokovnjaka morda ne bosta odveč – boste dobili želeni učinek. Edino v celoti prekrita površina bo konkurenca nadležnemu plevelu.

V svetli senci dreves uspevajo predvsem trajnice z zanimivimi okrasnimi listi, kot so funkije.

Sajenje pokrovnih rastlin
Zelo pomembna je kakovost sajenja, ki pa je odvisna od:
– priprave terena,
– gostote saditve,
– načina saditve.

Sajenje pokrovnih rastlin z namenom ustvariti gosto rastlinsko preprogo cvetočih ali z listi bogatih rastlin se uveljavlja šele v zadnjem času, saj je vzdrževanje takih površin lažje.

Priprava terena
Zemljišče temeljito očistimo vseh plevelov oz. odstranimo vso vegetacijo. Tega se lahko lotimo ali mehansko ali kemično. Pri prvem načinu tvegamo, da ne odstranimo vseh koreninskih plevelov, z drugim pa lahko, če se ne držimo navodil proizvajalca, na sosednjih površinah naredimo nepopravljivo škodo. Ta način je lahko ekološko sporen. Zagotavlja pa 100-odstotni uspeh uničenja vse biomase na površini, ki jo želimo ozeleniti s pokrovnimi rastlinami.
Nato prst globoko prekopljemo, odstranimo vse plevele, dodamo humus ali dobro uležan hlevski gnoj. Lahko se odločite in izberete tudi ustrezen sadilni substrat. Ko je zemljišče pripravljeno, rastline posadimo.
Na brežini, ki onemogoča raztros lubja, je priporočljiva uporaba mreže (tkanine) iz kokosovih vlaken. Na spodnji strani je prišita preluknjana PVC-folija, ki omogoča dostop vlage do korenin, onemogoča pa razrast plevelov. Priprava terena je enaka kot priprava zemljišča na ravnem. V mrežo nato glede na gostoto saditve z ostrim nožem ali škarjami zarežemo sadilno jamo v obliki križa in rastlino posadimo.

Gostota saditve
Ko sadite, morate vedeti tudi, kako hitro rastejo. Panešpljica in plazeči se brini hitreje prekrijejo tla kot npr. vedno zeleni ižander in plazeča se trdoleska. Če niste neučakani, se boste odločili, da boste posadili na enoto mere, to je na kvadratni meter, manj rastlin, kot je priporočljivo. Tako boste namesto 10 sadik krvomočnic posadili samo šest, kot se je pokazalo v praksi, da še zadošča merilom za pokritje površin. Pri tem boste prihranili v začetku nekaj denarja, časa pa niti ne, saj se bodo površine počasneje zarasle in boste morali ali površine pleti ali pa jim dodajati zastirko, kar pa spet nekaj stane.
Če so sadike velike, jih boste posadili tudi manj. Za večje sadike je treba odšteti tudi več denarja.

Način saditve
Ko zasajate velike površine, priporočamo sajenje različnih vrst pokrovnih grmovnic, da bo površina že na pogled zanimiva. Pri tem pazimo, da sadimo enake vrste v večje skupine (zimzeleno kosteničevje skupaj, petoprstnik skupaj, pokrovne vrtnice skupaj), saj nekatere šele zasajene v večje skupine delujejo homogeno in mogočno. Pri zasajanju manjših površin naj bo število vrst manjše in premišljeno izbrano, še zlasti kar zadeva končno velikost rastline. Z eno vrsto rastlin naj bi prekrili najmanj en kvadratni meter. Rastline vedno sadimo v trikotnik, saj s takim načinom zasaditve pospešimo zaraščanje površine.

Med skupino trav najdemo tudi dobre pokrovne rastline.

Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

V letošnjem letu smo pripravili sklop strokovnih predstavitev o trajnicah. Več o tem.

 

Read Full Post »


Trajnice sadimo v vrt, da nas razveseljujejo s svojim bogatim cvetjem. Izbor trajnic je zelo širok in pester, zato se omejimo predvsem na nego in vzdrževanje spomladanskih in zgodnje poletno cvetočih rastlin.

Potonike so zelo lepe v družbi cvetoče plahtice in krvomočnic.

Trajnice po navadi sadimo na gredo, kjer rastejo daljši čas. Zato ne bo odveč, da tla pod njimi na pomlad temeljito pograbimo in očistimo vseh odmrlih delov, tla prerahljamo in jim dodamo novo prst ali hranilni humus. Če je le možno, dodajte prst iz šotnih mešanic, ki vsebujejo primesi organskih snovi, pa še neljubim plevelom se tako izognete.

Vse blazinaste trajnice, ki so odcvetele, je treba temeljito obrezati. Odstranite jim odcvetele cvete, saj boste na ta način spodbudili novo, gosto rast v notranjosti grmička. Sprva bodo rastline malce v šoku, pozneje pa bodo na novo pognale in naslednjo pomlad bujno cvetele.

Če smo imeli na gredi s trajnicami posajene čebulnice, kot so tulipani, narcise, počakamo, da se listje posuši. Šele tedaj čebulice izkopljemo in jih posušimo. Prazna mesta zasadimo z novimi trajnicami ali enoletnimi sadikami, pri čemer pazimo, da obstoječih rastlin ne ranimo oziroma ne poškodujemo mladih poganjkov trajnic, ki bodo cvetele v poznem poletju.

Maslenica vsak dan odpira nove cvetove, ki so užitni.

Mehke poganjke trajnic, kot sta volčji bob in ostrožnik, je treba podpreti oziroma jim namestiti primerno oporo. Čeprav opora iz plastike marsikomu ni všeč, nič ne de, saj jo bodo mladi poganjki in listi kmalu zakrili. Če omenjeni trajnici po cvetenju skrajšamo na višino listov in rastlini ponovno pognojimo, boste poplačani s cvetjem pozno poleti.

Tudi zelišča in dišavnice (timijan, žajbelj, sivka) je treba obrezati in jih pognojiti. Pazimo, da nikoli ne zarežemo v star les, ker lahko rastlino uničimo.

Besedilo in fotografiji: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »