Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Urejanje vrtov’ Category


Sončnica nas spominja na vroč in sončen letni čas. To je cvetlica poletja. Sejemo jih aprila naravnost v gredo. Sadike lahko na vrt prestavimo v drugi polovici maja.

Ena sončnica – tisoč cvetov

Cvet sončnice je pravzaprav košek, v katerem je združenih več sto ali celo tisoč cvetov. Razveseljevali nas bodo od julija do oktobra.

Sončnice sledijo soncu

Cvetni košek sončnice se obrača za soncem. Tako si zagotovi svetlobo za rast in zorenje plodov. Temu pojavu pravimo tudi soncesledstvo.

Cvet poln dobrot

Cvetovi privabijo mnogo opraševalcev. Iz vsakega posameznega cvetka v košku bo nastalo eno seme – gostija za ptice in ljudi. Iz semen namreč pridobivamo sončnično olje, ki je nepogrešljiv v vsakem gospodinjstvu.

Kam sejemo sončnice?

Sončnice so enoletnice, ki zrastejo do 3 metrov visoko. Korenine lahko segajo tri metre globoko v prst. Navadno imajo le eno steblo in težke cvetove, zato jih privežemo ob oporo. Sadimo jih v zatišne lege, tam jih veter ne bo polomil. Potrebujejo dobro odcedna in rodovitna tla, predvsem pa je pomembno, da jim zagotovimo veliko sonca.

Za manjše gredice so primeren okras pritlikave sorte

Pritlikave sorte imajo pogosto rdečkasto obarvane lističe, ki obdajajo socvetje. Lahko so razvejane z več socvetji. Običajno jih sejemo v skupinah, v manjše gredice okrasnega vrta.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


V Arboretumu Volčji Potok so zacveteli prvi rododendroni ali po domače sleči, kmalu bodo zacveteli tudi pierisi, kalmije, levkotoje in skimije. To so zimzeleni grmi, ki uspevajo v kislih tleh. V angleškem parku bodo obiskovalcem Arboretuma pričarali razkošno predstavo barv.

Kako pripraviti gredico, da bodo te rastline v njej dobro uspevale?

Če želimo, da nam bodo grmi uspevali več kot le eno sezono, se velja pri pripravi grede malo bolj potruditi. Sadike teh grmov sadimo v šoto. Sadilna jama naj bo široka en meter in globoka 40 cm. Tako bo ves koreninski sistem obdan s šotnim substratom in se bo rastlina dobro počutila. Sadimo v dobro odcedna tla.

Kaj moramo pri sajenju paziti?

Pazimo, da pred sajenjem šoto res dobro namočimo. Šota počasi sprejema vlago, vendar jo potem dolgo časa zadrži. Šoto pred sajenjem razdrobimo, v celoti namočimo v vodi, dobro premešamo in pustimo, da se popolnoma napije. Te rastline imajo zelo plitek koreninski sistem, zato gredic ne okopavamo, da ne poškodujemo korenin. Gredico po sajenju zagrnemo z zastirko.

Kako lahko preprečimo prehitro razkisanje substrata?

Sadilno jamo lahko ob straneh obložimo s folijo za ribnike. Pozorni smo, da ne prekrijemo dna sadilne jame, saj moramo zagotoviti, da bodo tla dobro odcedna. S folijo preprečimo mešanje z navadno vrtno zemljo in razkisanje substrata. Na vrh gredice vsako leto dodajamo šoto.

Kakšna lega je primerna za te rastline?

Te rastline bodo zelo hvaležne, če jih posadimo na polsenčno lego. Tako bomo upočasnili izsuševanje tal. Če bodo imele rastline dovolj prostora, se ne bodo pretegnile in bodo imele lepo rast.

Kako te rastline negovati?

Kislost tal vzdržujemo z vsakoletnim dodajanjem šote. Te rastline ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem zato pri gnojenju uporabljamo mineralna gnojila, ki jih v vrtnih centrih kupimo kot gnojila za rododendrone oz. borovnice. Zalivamo jih le z deževnico.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Borovnice in robide so okusne in zdrave, zato se vedno pogosteje odločamo za umestitev jagodičevja v zelenjavni ali okrasni vrt. Priljubljeno je tudi gojenje v loncih in koritih na balkonu ali terasi. Če ste mislili, da lahko jagodičevje postreže le z okusnimi plodovi ste se zmotili.

Ponujamo vam nove sorte robid in borovnic, ki združujejo okusne plodove s čudovitim izgledom rastlin. To so sadike iz serije BrazelBerry. V Vrtnem centru Arboretum Volčji Potok in Vrtnem centru Medlog so na voljo naslednje sorte:

Borovnice:

  • ‘Jelly Bean’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: zelo velike (XL) – zelo sladke
    plodovi: do 240 g na rastlino / teža jagode: 2,5 g
    višina: 50 do 60 cm, gosta rast

  • ‘Peach Sorbet’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: velike (L) (z aromo tropskega sadja)
    plodovi: do 250 g na rastlino / teža jagode: 2 g
    višina: 60 do 80 cm, grmičasta rast

 

  • ‘Pink Breeze’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: velike (L) (z intenzivno aromo)
    plodovi: do 375 g na rastlino / teža jagode: 2 g
    višina: 70 do 90 cm, grmičasta rast

Robide:

  • ‘Baby Cakes’
    čas zorenja plodov: julij in september
    jagode: zelo velike (XL)
    plodovi: zelo veliki, na koncu poganjkov
    višina: 90 do 120 cm, gosta rast

 

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

Prosim, če mi lahko svetujete kako naj presadim liguster. Imam dvoletni liguster, ki bi ga želela presaditi. Ker je že kar visok (1,50 m) me zanima, če ga je potrebno pred presaditvijo obrezati (na kakšno višino in kdaj bi ga bilo najbolje obrezati) in kdaj ga nato lahko presadim. In morda še kakšen nasvet na kaj moram še posebej paziti pri presaditvi?

Živa meja-liguster
Fotografija: Mateja Račevski

 

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Čas za presajanje ligustra je po 20 oktobru in do konca marca. Pri presajanju morate ohraniti čim večji del korenin.

Svetoval bi vam, da zdaj (ne čez 14 dni, takoj) liguster “obštihate”: na razdalji 30 cm okoli debla z lopato za lopatanje (štihanje) prekinete vse korenine, ki segajo dlje. Preostanek poletje nato liguster zalijte 1x tedensko, z min 30 litri vode.

Jeseni boste stran od kroga, kjer boste zdaj “obštihali” korenine, izkopali jarek, globok min 20 cm, in nato poskušali dobiti iz jame čim bolj kompaktno koreninsko grudo. Liguster takoj presadite v novo jamo (ne sme prav nič čakati na svetlobi in vetru). Izkopano rastlino posadite na enako globino, kot je rasel doslej. Pred presajevanje skrajšate glavne poganjke za 1/3 ali za 1/2.

Dela je torej veliko. Priporočam, da ga opravi krepek moški, ker gre za 2-3 ure težkega fizičnega dela.

Če vas zanima, vam lahko Arboretum pošlje ponudbo, koliko bi vas stalo, če bi storitev naročili pri nas.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

Za darilo sem dobila sadiko davidije (Davidia involucrata). Prosila bi vas za nasvet in sicer ali zahteva kakšen poseben način saditve in kako je potrebno pripraviti zemljo. Kakšna lokacija ji najbolj odgovarja? Saj se bojim, da ne bi uspela, glede na to, da naj bi šlo za redko sadiko pri nas.

Davidija

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Davidija je zelo nezahtevno drevo. Potrebuje prostor – kakšnih sedem metrov premera, da bo lahko prišla do izraza. V mnogo letih lahko pričakujete tudi tolikšno višino.

Saditev: izkopljite luknjo, ki ima dvakratni premer lonca, v katerem ste dobili davidijo. Luknja mora biti tudi tako globoka, kot je globoka koreninska gruda v loncu. Dodatno celo dno sadilen jame prelopatate (prešihtate). Nobenega gnoja v luknjo! Vsaj tri leta pustite kolobar nad koreninami, ki ga morate redno okopavati, da se trava ne zaraste. Pri spomladanskem okopavanju po kolobarju raztresete uležan hlevski gnoj ali mineralno gnojilo in ga plitvo vkopljete.

Lega je lahko srednja, lahko nekoliko bolj vlažna ali tudi suha. Vrsta je prilagodljiva.

Read Full Post »


Gredice ta mesec kar kipijo od bahavih tulipanovih cvetov. Med njimi pa boste lahko opazili drobno in skoraj sramežljivo cvetlico, ki s cvetovi gleda v tla. Gre za posebno okrasno različico pasjega zoba, ki pripada sorti ‘Kondo’.

Pasji zob Kondo

Sorta je križanec med ameriškima vrstama Erythronium tuolumnense in Erythronium californicum. Prva je rumenocvetna in uspeva v kalifornijskem gorovju Sierra Nevada, druga je razširjena po gozdovih severne Kalifornije in ima čudovite bele cvetove.

Omenjene rastline so zelo podobne znanki, ki raste v naših gozdovih in jo imenujemo navadni pasji zob (Erythronium dens-canis). Tudi sorodne so si, saj spadajo v isti botanični rod. Slovenski pasji zob ima prav tako povešene cvetove na konicah navzgor zavihane liste cvetnega odevala, ki pa so vijolične barve. Pasjega imena si ni zaslužil brez razloga. Oblika in barva njegove korenine spominja namreč na pasji podočnik.

Navadni pasji zob cveti zgodaj spomladi. Letos je že odcvetel. Prijetne pomladne dni naj vam sedaj polepša rumeni ‘Kondo’.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V soboto je Arboretum Volčji potok gostil prireditev “Vse lepo o vrtnicah”. Začela se je z dopoldanskimi predavanji in zaključila z delavnicami praktičnega obrezovanja in sajenja vrtnic pozno popoldne. Udeležba je bila zelo dobra, na meji zmogljivosti arboretske predavalnice. Kljub celodnevnemu programu so bili udeleženci od prve do zadnje minute dobro razpoloženi in zadovoljni. Da je bilo maratonsko dogajanje lažje zdržati, so poskrbeli odmori za kavo, kosilo in na koncu še za čaj in piškote. Vse proste minute so udeleženci izkoristili za prijetno druženje ob pogovoru – o čem drugem kot o vrtnicah!

Navzoči so predavatelje dr. Matjaž Kmecla, dr. Marka Dobriloviča in Philippa Manguya vsakega posebej nagradili z iskrenim aplavzom. Tega je bila deležna tudi Breda Čopi, ki je predstavila Regionalni kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic 2017, kot tudi Arboretum Volčji Potok, ki je v zadnjem letu več kot podvojil število vrtnic v rozariju.

Philippe Manguy, predstavnik francoske firme Meilland, je udeleženke in udeležence presenetil še z dišečimi rezanimi vrtnicami, ki so jih ob odhodu lahko odnesli s seboj domov. Nenapovedana je bila tudi predstavitev nove knjige Matjaž Mastnaka »Sem z vrtnicami«, ki jo je bilo mogoče kupiti v času odmora za kosilo. Da je bila prireditev, ki sta jo skupaj pripravila Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok uspešna, dokazuje odziv udeležencev ob slovesu: »Drugo leto želimo priti spet!«

Vrtnice v Arboretumu Odmori so bili priložnost za pogovore o vrtnicah.

 

Vrtnice v Arboretumu Oglasila se je tudi ekipa TV Slovenija in posnela več prispevkov za oddajo »Na vrtu«.

 

Vrtnice v Arboretumu Predsednica Društva Breda Čopi s šopkom rezanih vrtnic, ki jih je podarila firma Meilland.

 

Vrtnice v Arboretumu Delavnica obrezovanja rožnih grmov, ki jo je vodil g. Sosič.

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

Read Full Post »

Older Posts »