Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Urejanje vrtov’ Category


Borovnice in robide so okusne in zdrave, zato se vedno pogosteje odločamo za umestitev jagodičevja v zelenjavni ali okrasni vrt. Priljubljeno je tudi gojenje v loncih in koritih na balkonu ali terasi. Če ste mislili, da lahko jagodičevje postreže le z okusnimi plodovi ste se zmotili.

Ponujamo vam nove sorte robid in borovnic, ki združujejo okusne plodove s čudovitim izgledom rastlin. To so sadike iz serije BrazelBerry. V Vrtnem centru Arboretum Volčji Potok in Vrtnem centru Medlog so na voljo naslednje sorte:

Borovnice:

  • ‘Jelly Bean’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: zelo velike (XL) – zelo sladke
    plodovi: do 240 g na rastlino / teža jagode: 2,5 g
    višina: 50 do 60 cm, gosta rast

  • ‘Peach Sorbet’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: velike (L) (z aromo tropskega sadja)
    plodovi: do 250 g na rastlino / teža jagode: 2 g
    višina: 60 do 80 cm, grmičasta rast

 

  • ‘Pink Breeze’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: velike (L) (z intenzivno aromo)
    plodovi: do 375 g na rastlino / teža jagode: 2 g
    višina: 70 do 90 cm, grmičasta rast

Robide:

  • ‘Baby Cakes’
    čas zorenja plodov: julij in september
    jagode: zelo velike (XL)
    plodovi: zelo veliki, na koncu poganjkov
    višina: 90 do 120 cm, gosta rast

 

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

Prosim, če mi lahko svetujete kako naj presadim liguster. Imam dvoletni liguster, ki bi ga želela presaditi. Ker je že kar visok (1,50 m) me zanima, če ga je potrebno pred presaditvijo obrezati (na kakšno višino in kdaj bi ga bilo najbolje obrezati) in kdaj ga nato lahko presadim. In morda še kakšen nasvet na kaj moram še posebej paziti pri presaditvi?

Živa meja-liguster
Fotografija: Mateja Račevski

 

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Čas za presajanje ligustra je po 20 oktobru in do konca marca. Pri presajanju morate ohraniti čim večji del korenin.

Svetoval bi vam, da zdaj (ne čez 14 dni, takoj) liguster “obštihate”: na razdalji 30 cm okoli debla z lopato za lopatanje (štihanje) prekinete vse korenine, ki segajo dlje. Preostanek poletje nato liguster zalijte 1x tedensko, z min 30 litri vode.

Jeseni boste stran od kroga, kjer boste zdaj “obštihali” korenine, izkopali jarek, globok min 20 cm, in nato poskušali dobiti iz jame čim bolj kompaktno koreninsko grudo. Liguster takoj presadite v novo jamo (ne sme prav nič čakati na svetlobi in vetru). Izkopano rastlino posadite na enako globino, kot je rasel doslej. Pred presajevanje skrajšate glavne poganjke za 1/3 ali za 1/2.

Dela je torej veliko. Priporočam, da ga opravi krepek moški, ker gre za 2-3 ure težkega fizičnega dela.

Če vas zanima, vam lahko Arboretum pošlje ponudbo, koliko bi vas stalo, če bi storitev naročili pri nas.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

Za darilo sem dobila sadiko davidije (Davidia involucrata). Prosila bi vas za nasvet in sicer ali zahteva kakšen poseben način saditve in kako je potrebno pripraviti zemljo. Kakšna lokacija ji najbolj odgovarja? Saj se bojim, da ne bi uspela, glede na to, da naj bi šlo za redko sadiko pri nas.

Davidija

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Davidija je zelo nezahtevno drevo. Potrebuje prostor – kakšnih sedem metrov premera, da bo lahko prišla do izraza. V mnogo letih lahko pričakujete tudi tolikšno višino.

Saditev: izkopljite luknjo, ki ima dvakratni premer lonca, v katerem ste dobili davidijo. Luknja mora biti tudi tako globoka, kot je globoka koreninska gruda v loncu. Dodatno celo dno sadilen jame prelopatate (prešihtate). Nobenega gnoja v luknjo! Vsaj tri leta pustite kolobar nad koreninami, ki ga morate redno okopavati, da se trava ne zaraste. Pri spomladanskem okopavanju po kolobarju raztresete uležan hlevski gnoj ali mineralno gnojilo in ga plitvo vkopljete.

Lega je lahko srednja, lahko nekoliko bolj vlažna ali tudi suha. Vrsta je prilagodljiva.

Read Full Post »


Gredice ta mesec kar kipijo od bahavih tulipanovih cvetov. Med njimi pa boste lahko opazili drobno in skoraj sramežljivo cvetlico, ki s cvetovi gleda v tla. Gre za posebno okrasno različico pasjega zoba, ki pripada sorti ‘Kondo’.

Pasji zob Kondo

Sorta je križanec med ameriškima vrstama Erythronium tuolumnense in Erythronium californicum. Prva je rumenocvetna in uspeva v kalifornijskem gorovju Sierra Nevada, druga je razširjena po gozdovih severne Kalifornije in ima čudovite bele cvetove.

Omenjene rastline so zelo podobne znanki, ki raste v naših gozdovih in jo imenujemo navadni pasji zob (Erythronium dens-canis). Tudi sorodne so si, saj spadajo v isti botanični rod. Slovenski pasji zob ima prav tako povešene cvetove na konicah navzgor zavihane liste cvetnega odevala, ki pa so vijolične barve. Pasjega imena si ni zaslužil brez razloga. Oblika in barva njegove korenine spominja namreč na pasji podočnik.

Navadni pasji zob cveti zgodaj spomladi. Letos je že odcvetel. Prijetne pomladne dni naj vam sedaj polepša rumeni ‘Kondo’.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V soboto je Arboretum Volčji potok gostil prireditev “Vse lepo o vrtnicah”. Začela se je z dopoldanskimi predavanji in zaključila z delavnicami praktičnega obrezovanja in sajenja vrtnic pozno popoldne. Udeležba je bila zelo dobra, na meji zmogljivosti arboretske predavalnice. Kljub celodnevnemu programu so bili udeleženci od prve do zadnje minute dobro razpoloženi in zadovoljni. Da je bilo maratonsko dogajanje lažje zdržati, so poskrbeli odmori za kavo, kosilo in na koncu še za čaj in piškote. Vse proste minute so udeleženci izkoristili za prijetno druženje ob pogovoru – o čem drugem kot o vrtnicah!

Navzoči so predavatelje dr. Matjaž Kmecla, dr. Marka Dobriloviča in Philippa Manguya vsakega posebej nagradili z iskrenim aplavzom. Tega je bila deležna tudi Breda Čopi, ki je predstavila Regionalni kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic 2017, kot tudi Arboretum Volčji Potok, ki je v zadnjem letu več kot podvojil število vrtnic v rozariju.

Philippe Manguy, predstavnik francoske firme Meilland, je udeleženke in udeležence presenetil še z dišečimi rezanimi vrtnicami, ki so jih ob odhodu lahko odnesli s seboj domov. Nenapovedana je bila tudi predstavitev nove knjige Matjaž Mastnaka »Sem z vrtnicami«, ki jo je bilo mogoče kupiti v času odmora za kosilo. Da je bila prireditev, ki sta jo skupaj pripravila Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok uspešna, dokazuje odziv udeležencev ob slovesu: »Drugo leto želimo priti spet!«

Vrtnice v Arboretumu Odmori so bili priložnost za pogovore o vrtnicah.

 

Vrtnice v Arboretumu Oglasila se je tudi ekipa TV Slovenija in posnela več prispevkov za oddajo »Na vrtu«.

 

Vrtnice v Arboretumu Predsednica Društva Breda Čopi s šopkom rezanih vrtnic, ki jih je podarila firma Meilland.

 

Vrtnice v Arboretumu Delavnica obrezovanja rožnih grmov, ki jo je vodil g. Sosič.

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

Read Full Post »


Ureditev brežine s kokosovo zastirko

Brežine predstavljajo zelo specifično rastišče in posledično tudi način urejanja. Zaradi naklona je površina brežine močno izpostavljena eroziji, zato jo je smiselno utrditi z rastlinjem. Rastišče z velikim naklonom in veliko površino otežuje oz. onemogoča strojno košnjo, zato izberemo rastline, ki se hitro razrastejo in so manj zahtevne oz. potrebujejo manj vzdrževanja čez leto.

Na javnih površinah je zasaditev brežin v primerjavi z brežinami, ki se nahajajo ob bivalnem objektu, nekoliko bolj enovita. Ko gre za zasebne površine, stremimo k temu, da se zasaditev brežine dopolnjuje s konceptom preostalega vrta. Pomembno je tudi, da velike brežine ob bivalnih objektih ne delujejo monotono – zato je priporočljivo, da za zasaditev izberemo več rastlinskih vrst. Posamezno rastlinsko vrsto poudarimo tako, da več sadik iste vrste sadimo v skupinah. Ker je brežina bolj izpostavljena, je tudi zasaditev bolj opazna v primerjavi z zasaditvijo na ravnih tleh. To pomeni, da lahko služi kot močan in bogat dekorativni element, zato se je pri zasaditvi smiselno potruditi in izboru rastlin nameniti dovolj pozornosti.

Brežina ob cesti Zaraščena brežina

Slika: Enovita zasaditev brežine ob cesti (zgoraj) in bolj členjena zasaditev v parku (spodaj). Takšna naj bi bila brežina, ko se rastline razrastejo.

Priprava terena

Pred saditvijo rastlin je treba brežino ustrezno pripraviti. Odstranimo vrhnji sloj zemlje z rastlinjem in pleveli ter površino prekopljemo. To lahko storimo na dva načina. Uporabimo lahko kemično sredstvo (herbicid), kar je sicer hitrejši in temeljitejši način predpriprave površine, vendar pa je metoda okolju neprijazna in se zato ne priporoča. Drugi način je bolj zamuden, saj gre pri njem za ročno (mehansko) odstranjevanje vrhnje plasti brežine. Pri tem je treba poudariti, da se s takim načinom ne odstrani večletnih koreninskih plevelov (npr. trpotec, regrat). Površino brežine nato pregrabimo in poravnamo, odstranimo kamenje in pritrdimo zastirko.

Polaganje zastirke

Poznamo več načinov in oblik zastiranja brežine. Če naklon brežine ni prevelik, lahko uporabimo lubje ali pesek, vendar to pozneje pomeni tudi redno odstranjevanje plevela. Nadalje lahko uporabimo folijo, ki je cenovno ugodna, vendar okolju neprijazna in manj estetska. Pravzaprav je na voljo kar nekaj načinov zastiranja brežine. Trenutno je zelo priljubljena uporaba kokosove zastirke. Ta je najbolj priporočljiva, saj je bolj naravna, v okolju ne deluje kot tujek, je delno biorazgradljiva in uspešno opravlja nalogo zastiranja. Naloga zastirke je, da učinkovito preprečuje erozijo zemlje in rast plevela, zadržuje vlago v zemlji ter ščiti rastline v njihovi zgodnji fazi rasti. Kokosova zastirka je pritrjena na perforirano PVC folijo, ki še dodatno poveča učinek zastiranja. Kokos v obdobju treh let razpade, vendar so takrat rastline že popolnoma razraščene, zato ni potrebe po novi zastirki. Pri polaganju zastirke je pomembno, da se robovi prekrivajo, saj sicer plevel hitro najde pot na plano. Zastirko pritrdimo s klini. Na zgornjem ter spodnjem robu pa jo vkopljemo v zemljo in tako zaključimo brežino.

Polaganje zastirke

Slika: Kokosovo zastirko polagamo tako, da se robovi prekrivajo. Za polaganje potrebujemo določeno orodje – škarje, kline s katerimi na več mestih pritrdimo zastirko v tla, ter kladivo.

Sajenje

Na mestih, kamor želimo rastline posaditi, v zastirko zarežemo križ in zastirko zavihamo tako, da dobimo okroglo odprtino. Skozi odprtino nato izkopljemo sadilno jamo, v katero dodamo humus ali dobro kompostno zemljo, in izbrane rastline posadimo. Glede na rastišče izberemo rastline, ki uspevajo na soncu ali v senci. Kot že omenjeno, več sadik iste vrste sadimo v skupino. Rastline, ki se razraščajo s poganjki (plazeča razrast), na kokosovi zastirki ne bodo uspevale, saj se na njej ne morejo ukoreniniti (npr. Vinca minor, Hedera helix, Pachysandra terminalis, Hypericum calycinum).

Pri zasaditvi lahko brežino ločimo na tri dele:

zgornji rob, ki ga je priporočljivo zasaditi z nižjimi prekrovnimi grmovnicami, da mehko zaključijo brežino,

osrednji del, ki naj bo zasajen s prekrovnimi rastlinami in grmovnicami (z uporabo višjih grmovnic navidezno zmanjšamo naklon brežine),

spodnji rob, ki naj ostane nezasajen, saj se rastline iz osrednjega dela povešajo navzdol, in sčasoma prekrijejo tudi spodnji rob.

Rastline za brežino

Slika: Osrednji del brežine zasedajo prekrovne rastline (vednozeleno kosteničevje in panešpljica) ter posamezni večji grmi (metuljnik, dren in lovorikovec). Vrh brežine pa zaključujejo medvejke in lubje. Spodnji del brežine je ostal nezasajen.

 

Rastline, primerne za zasaditev na brežini s kokosovo zastirko:

  • Seznam prekrovnih rastlin in nižjega grmičevja, ki bodo čez čas skupaj tvorile enotno (zeleno) preprogo:

Seznam prekrovnih rastlin

  • Seznam višjih grmovnic, ki bodo zaradi cvetenja in svoje višine zasaditvi dodala dinamiko:

Seznam grmovnih rastlin

Seznam rastlinskih vrst je sicer obsežen, vendar ni izčrpen. Na voljo je namreč zelo širok spekter rastlin, ki jih lahko uporabimo na brežinah. Zato ni potrebe, da bi se omejevali le na rastline, ki so predstavljene v članku. Rastline sadimo v razmikih, navedenih v zgornjih razpredelnicah. Število sadik na kvadratni meter prilagodimo glede na njihovo velikost in hitrost rasti, pa tudi glede na finančne zmožnosti in glede na to, kako hitro želimo, da bo brežina zaraščena. Z ustrezno sadilno razdaljo zagotovimo optimalno rast (in razrast) rastlin. V določenem času se rastline razrastejo, povežejo in skupaj tvorijo enotno površino. Kljub izboru manj zahtevnih rastlinskih vrst, ki potrebujejo manj vzdrževanja, je treba brežino, ko se ta zaraste, vzdrževati. Enkrat letno je treba odstraniti plevel, obrezati grmovnice in prekrovne rastline, s čimer zagotovimo nadzor nad razraščanjem rastlin. Prekrovne vrtnice zahtevajo nekoliko več dela – če želimo, da cvetijo dvakrat na leto, je treba po prvem cvetenju odstraniti odcvetele dele rastline.

Urejena brežina

Slika: Prikaz zasajene brežine s kokosovo zastirko takoj po končanem delu. Tej fazi sledi proces razraščanja rastlin, ki traja kar nekaj časa. Če bi želeli do končnega rezultata priti hitreje, je treba za zasaditev uporabiti večje število sadik, toda ne preveč, saj vsaka rastlina potrebuje svoj življenjski prostor. Če rastline posadimo preveč na gosto, bodo med seboj »tekmovale« za prostor in hranila, kar bo negativno vplivalo na njihovo rast.

 

Pripravila: Petra Benedik, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Ali žametnica smrdi ali diši? Kakor komu, verjetno večini ljudi smrdi. Jaz bi rekel, da ima zelo izrazit in poseben vonj. In zelo poseben vonj. Meni ne smrdijo. Zame je to vonj po poletju, eden izmed mnogih, seveda.

Vrtnarju mora biti vonj po žametnici všeč. In to zato, ker ni všeč voluharju. Ta živalica ima silno občutljiv nos in vonja po žametnici ne prenese. Pameten vrtnar sadi žametnice po celem vrtu, tudi med vrtnine, ne samo v obrobke. Korenje in radič sta v družbi žametnic popolnoma varna. Ko pozno jeseni žametnice uniči slana, se tudi voluhar vrne na vrt.

Tagetes

Cvetlica, ki zdravi zemljo

Žametnica je tudi zdraviteljica in sicer zdravi zemljo – s koreninskimi izločki preganja ogorčice in strune. Ogorčice so drobni črvički, ki jih s prostim očesom večinoma ne moremo videt, lahko pa delajo hudo škodo. Povzročijo, da zrastejo šiške na koreninah graha, kumar, kolerabe in paradižnika, da rastline zastanejo v rasti, lahko pa tudi do konca shirajo in propadejo. Strune so ličinke hroščev pokalic in so videti kot dva do tri centimetre dolgi nepridipravi bledo belkaste barve. Obžirajo korenine in zaradi strun omahne marsikatera sadika solate.

Obeh koreninskih škodljivcev se branimo tako, da med zelenjavo sadimo žametnice in ognjič. Če imajo biokmetje težave z ogorčicami, potem z žametnico posejejo celo njivo, počakajo, da se dobro razraste, nakar ga podorjejo v zemljo. V tujini prodajajo seme žametnice, ki še posebno močno smrdi, tako da ogorčice nimajo nobenih šans. Tudi višje rastoča vrsta Tagetes minuta se v ta namen obnese. Le struparne se bolj kislo držijo, ker ni kupcev za njihova »fitofarmacvetska sredstva«.

Tagetes

Nenavadni imenski boter

Namesto žametnica ali smrdljivka nekateri pravijo tej cvetlici tagetes. To je znanstveno ime, ki ga nosi v spomin na Tagesa. Tages je živel za časa starih Rimljanov, po narodnosti je bil Etruščan in po videzu sila lep mladenič, po védenju pa modrejši od modrega starca. Svoje ljudstvo je naučil umetnosti prerokovanja. Svečenikom avgurom so ljudje postavljali vprašanja, oni pa so zrli v nebo in opazoval, kako ptiči letajo, pazljivo poslušali, kako čivkajo in pojejo, gledali, kako skačejo in se hranijo. Po skrivnih ptičjih znamenj so se Tagesovim svečenikom porajali pravi odgovori in obiskovalcem so navdahnjeno svetovali.

Zakaj je ravno tegetes po Tagesu, nimamo pravega odgovora. Linné, ki je ime dal, je razloge zanj zamolčal. Morda je zato tegetes tagetes, ker je cvetlica trajno mlada in lepa, kot je bil lep legendarni Tages.

Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

Read Full Post »

Older Posts »