Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘javor’


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Gospa Marija nam je pisala: ”Lepo prosim, da  mi pomagate z nasvetom, kako ohraniti javor oziroma kako preprečiti, da se ne bo sušil naprej.”

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

”Sušenje vej pahljačastega javorja ni tako redek pojav. Povzroča ga gliva (Verticillium), ki potem maši žile po drevesu. Venenje in propad listov se pojavi poleti, nato odmrejo posamezne veje in vejice. Včasih se bolezen ustavi, včasih pa rastlino pokonča. Kemično bolezni ni mogoče zatreti.

Okužba se izvrši iz vrtnih tal v korenino, in ko je enkrat v rastlini, tam tudi  ostane. Kužna gliva je v vrtni zemlji kar pogosta. Presajanje obolele rastline nič ne prinese. S sajenjem novega drevesa blizu starega je okužba spet precej verjetna.

Kaj zelo spodbudnega vam ne morem povedati. Izrezujete napadene veje, da ne bo tako grdo videti. In še enkrat ponavaljam: če boste imeli srečo, se bo bolezen zaustavila in bo vaš rdeči javor rastel naprej.”

Sušenje javorja

 

Advertisements

Read Full Post »


Jeseni drevesa in grmovnice odvržejo še zadnje liste, takrat se razkrijejo debla in veje. V arboretumu so svoje mesto v zbirki dobili številni primerki z vsega sveta, zanimivi ravno zaradi posebno lepe barve in strukture lubja. Ste se že ustavili in potipali papirnato brezo, platano in sivi javor?

Spodaj so opisane nekatere vrste z okrasnim lubjem.

 

Davidov javor  (Acer davidii):

– osrednja Kitajska;

– skorja je zelena z rdečkastimi odtenki in vzdolžnimi belimi progami,

– spada v skupino kačjekožih javorjev, pri katerih je videz lubja podoben kačji koži.

 

Sivi javor  (Acer griseum):

– Kitajska;

– skorja se sveti v rdečkasti barvi;

– najbolj izrazito se skorja lupi z mladih vej;

– svojo barvo in teksturo ohrani vso življenjsko dobo;

– barve skorje čudovito izstopajo na beli snežni podlagi.

 

 Severna kitajska bela breza (Betula albosinensis var. septentrionalis):

– Kitajska;

– ima rožnato belkasto skorjo, ki se lupi;

– še posebej izstopa, kadar jo obsije sonce.

 

 

Himalajska breza (Betula jacquemontii):

– razširjena je od Nepala do Kašmirja;

– velja za brezo z najbolj belo barvo skorje;

– najpogosteje se jo sadi v skupinah, da kot kreda bela barva bolj izstopa.

 

 

Zlata leskaCorylus avellana ‘Aurea’:

– okrasna sorta leske;

– pozimi so mlade vejice izrazito oranžne;

– ta obarvanost se obdrži, dokler se skorja ne začne luščiti.

 

Krilata trdoleska  (Euonymus alata):

– Kitajska, Mandžurija, Koreja in Japonska;

– listopaden grm, ki je zanimiv zaradi ozkih plutovinastih reber na vejicah;

– izstopa po jesenski barvi listja, ki je lahko skoraj fluorescenčno rdeča.

 

 

Amurski plutovinar (Phelodendron amurense):

– Kitajska in Severna Mandžurija;

– staro skorjo gradi debela in globoko razbrazdana pluta, s štrlečimi grebeni in z izrazitimi razpokami;

– še debelejše plasti plute ima hrast plutovec (Quercus suber).

 

 

Javorolistna platana (Platanus x hispanica):

– križanec za okrasno in parkovno rabo;

– značilen lisast vzorec;

– običajno se skorja lušči v ploščah, po deblu in vejah starejših od treh let;

– pod odluščenimi ploščami se pokaže svetlejša gladka skorja.

 

 

Trilistni citronovec (Poncirus trifoliata):

– Kitajska in Severna Koreja;

– ima gladka zelena debla, v prerezu trikotne oblike;

– na vejicah so dolgi trni, ki so zelo ostri;

– zelena barva je značilna za živo tkivo lubja.

 

 

Tibetanska češnja (Prunus serrula):

– Zahodni del Kitajske;

– gladka in svetleča skorja v barvi mahagonija;

– skorja je tanka in se krožno lušči v prečnih trakovih, podobno kot pri naši češnji.

 

 

Zelkova (Zelkova serrata):

– vzhodna Azija, predvsem Japonska;

– lisasta in luskasta skorja;

– v mladosti je gladka, kasneje pa se pojavijo luske;

– kjer odpadejo luske stare skorje, se pojavijo rdečkastorjave lise.

 

Zanimive rastline v arboretumu

Read Full Post »