Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘travna ruša’


Prišlo je obdobje z visokimi dnevnimi temperaturami in dolgimi sončnimi dnevi. To pomeni obdobje suše in pomanjkanja vode na našem vrtu.

Okrasna trata je za te razmere še prav posebno občutljiva, kar ni nič presenetljivega, če pomislimo, da takšno trato včasih imenujemo kar “angleška trata”, tam pa se ne morejo pohvaliti z zelo visoko poletno temperaturo in dolgimi sončnimi obdobji. Vsekakor je okrasna trata slabo prilagojena na poletno vročino, ker so njene korenine plitke, z večkratno nizko košnjo pa tudi še dodatno izpostavimo teren izsušitvi. Za okrasno trato je v poletni suši nujno, da jo dodatno zalivamo. Pri tem, kako in predvsem koliko zalivati, pa nastane največ sporov med profesionalnimi vrtnarji in njihovimi strankami. Odgovor na to vprašanje je največkrat primerno ali obilno, včasih pa dobimo količino vode navedeno v litrih. Ker največkrat zalivamo z vrtnimi cevmi, nam to ne pomaga, da bi dobili neko otipljivo predstavo, kdaj je vrt dovolj zalit.

Večini se zdi zalivanje precej dolgočasno in zoprno opravilo in po desetih minutah imamo že občutek, da ustvarjamo močvaro. Pa je res tako? Naredimo preprost izračun. Navadno priporočamo poleti zalivanje 2-krat tedensko, in to z najmanj osmimi, v hudi suši tudi dvanajstimi litri vode na kvadratni meter površine. Za zalivanje običajno uporabljamo cevi, ki so priključene na vodovodno napeljavo. Te imajo v večini primerov izpust pol cole. Če naredimo preizkus z zalivalko, ki drži 10 litrov, jo z zalivalno cevjo napolnimo v približno 40–50 sekundah. Torej ima naša cev pretok 12–15 litrov na minuto. Če to prenesemo na površino naše trate, ki jo zalivamo, recimo, da ima 200 m2, moramo zalivati skoraj 200 minut oz. krepko več kot tri ure. Ta pa je že kar dolgo, kajne? Zdaj pa lahko glede na zgornji izračun tudi sami malo pomislimo, ali res zalivamo dovolj ali samo površinsko. Običajno je tako, da se po 15 do 20 minutah že kar naveličamo tega opravila.

Narava je precej bolj pridna od nas, saj običajno dež zalije površino z 20 do 30 litri vode na kvadratni meter. Seveda tudi tisti, ki imajo avtomatski namakalni sistem, tega problema ne opazijo, saj če je dobro nastavljen, avtomatika naredi vse delo in opazimo samo večji račun za vodo.

Izračunajte si torej, koliko vode potrebuje vaš vrt, da bo naše zalivanje res učinkovito.

Besedilo in fotografija: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Advertisements

Read Full Post »


Prihaja poletje. Letošnje leto nam je bilo pri gojenju travne ruše, razen suše v zgodnji pomladi, dokaj naklonjeno. Če smo trato pravilno in pravočasno pognojili, je trava lepa in gosta.

Vendar naj nas to ne zavede, da bi počivali na lovorikah. Opazili smo namreč že prve pojave poletnih plesni, ki so za ta čas dokaj neobičajne. Plesen se pojavlja v toplem obdobju, navadno od junija do oktobra. Letos se je zaradi toplega vremena pojavila že nekoliko prej.

Pojav plesni pogosto imenujemo korticijska bolezen, ki jo povzroča gliva Corticum fuciforme, vendar gre navadno tudi za druge soje gliv. Prepoznamo jo po rožnatih lisah nepravilnih oblik. Travne bilke prekrivajo rožnate vataste hife. Travna ruša prične na okuženih mestih hitro odmirati.

Kako preprečiti večjo škodo?

Predvsem s pravilno in redno oskrbo trate. Tudi višina košnje naj ne bo prenizka.

Glede na visoke temperature pričakujemo hitrejšo razrast enoletnih plevelnih trav (navadna kostreba, sivozeleni muhvič), ki jih takoj odstranimo in tako preprečimo njihovo širjenje.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Prekrivanje površin v vrtu s travnatimi tepihi pridobiva na veljavi predvsem zaradi praktičnosti. Tla so hitro prekrita, celo v enem dnevu, ko gre za polaganje manjših kvadratur talne površine. Izognemo se prenašanju zemlje v notranjost bivalnih prostorov. Ni nam treba skrbeti, koliko na novo posejanega travnatega semena bodo pojedli ptiči oziroma ga bo odnesel veter ali odplavil deževni naliv. Po travnati ruši lahko kmalu hodimo in jo uporabljamo za sprostitvene aktivnosti. Tudi nam ni treba skrbeti za zalivanje položenega tepiha. To pa ni res, boste rekli. Pa še kako imate prav! Kajti prvi in edini ukrep po polaganju je, da moramo travnato rušo močno zaliti. Količina vode naj znaša okoli 20 l/m2. S tem vzpostavimo stik med položeno rušo in podlago. Za naslednja namakanja količino vode prilagodimo, odvisno od oblike in lege terena, letnega časa ter seveda glede na strukturo in teksturo tal.

Da je bila ruša takoj po polaganju premalo zalita, se kaže tako, da so se robovi med posameznimi svitki razmaknili, med njimi so zazijale razpoke. Ob robovih travne bilke rjavijo in ni več dvoma: takšna ruša je obsojena na propad.

Besedilo in fotografija: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

Read Full Post »


Spomladanski čas je za lepotne popravke travne ruše naravnost idealen, zato ga moramo izkoristiti. Noben lastnik urejenega vrta ni zadovoljen s praznimi mesti v negovani trati. Mesta zapolnimo s primernim substratom in travnim semenom. Da zagotovimo boljšo kaljivost, mesto še povaljamo. Po setvi ne čakajmo na padavine, ampak se lotimo zalivanja. Kalečemu semenu moramo zagotoviti redno vlago ne glede na padavine.

Poškodovano travno rušo čimprej saniramo, da se v prazna mesta ne naseli plevel.

 

Manjša mesta saniramo tako da travno seme umešamo v substrat za presajanje rastlin.

 

Na približno deset litrov substrata dodamo pest do dve travnega semena.

 

Že po nekaj dneh začne seme kaliti. Ker je seme umešano v substrat, je pri setvi takoj enakomerno razporejeno.

 

V naslednjih dneh redno zalivamo.

 

Po tednu ali dveh je mesto že popolnoma zaraščeno.

 

Travo pokosimo še preden klasi. Na sliki je travna mešanica, ki vsebuje veliko bilnice in je zato nizke rasti. Primerna je za okrasne trate.

Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Ko se odločimo, da bo okolico našega doma ali poslovne stavbe olepšala trata, si seveda tudi prizadevamo, da bi bila kar se da brez napak, gosta in temno zelena. Na negovani zeleni površini pa se še kako pozna vsaka rjava lisa ali predel brez travnih bilk. Kar nekaj najpogostejših napak, ki povzročijo, da trata ni več brezhibna, na primer o nerodnosti pri gnojenju, kjer nam ponesreči pade preveč gnojila in nam potem zaradi prekomerne koncentracije gnojila trava propade, smo že pisali. Tudi o boleznih in škodljivcih smo povedali že marsikaj. Večkrat so škodljivci tudi naši ali sosedovi domači ljubljenčki – psi in mačke, kar pa jim z lahkoto odpustimo. Veliko težje pa jim je njihove aktivnosti preprečiti. Pri domačih psih nekaj pomaga dosledna vzgoja, še najboljše pa se je s tem sprijazniti in poiskati neko srednjo pot. Povsem brezhibna verjetno naša trata ne bo, poskrbeti pa moramo, da vse prizadete predele čim prej saniramo na način, ki je opisan v nadaljevanju. Še ena pogosta napaka pri oskrbi trate je takšna, ki jo lahko preprečimo. Ko nam zmanjka goriva v kosilnici, smo pogosto preveč nestrpni in gremo takoj po novo gorivo.

Polagamo travno rušo – projektiva Arboretum

 

Posledica izlitja goriva

 

Kosilnico pustimo na mestu, kjer je obstala. V času, ko iščemo gorivo, pa močno segreto dno kosilnice seva veliko toplote na komaj nekaj centimetrov oddaljeno travno rušo. Posledica pregretosti je slabša rast trave ali pa trava povsem odmre. Če ni zadnje, si trava sčasoma opomore ob dodatnem dognojevanju tega predela. Pri hitenju, da delo opravimo čim hitreje, pa se nam lahko pripeti še ena nerodnost. Gorivo nam uspe politi tudi izven rezervoarja, tako da steče po travi. Motorna olja in goriva pa travni ruši navadno zadajo smrtni udarec. Vse zgoraj opisano povzroči, da na trati nastajajo gole lise, ki jih nikakor ne uspemo ponovno ozeleniti. Pri sanaciji namreč pozabimo upoštevati, da ni poškodovana samo travna ruša, ampak je onesnaženje zajelo tudi vrhnjo plast prsti. Težave se lotimo torej tako, da poleg odmrle trate odstranimo še nekaj centimetrov onesnažene zemlje in jo zamenjamo z novo. Le na ta način si zagotovimo, da bo setev in s tem sanacija trate res uspešna. Torej ne pozabimo, ko končamo košnjo, ko praznimo koš ali ko dolivamo gorivo, tega ne počnimo na trati! Kosilnico zapeljimo na primerno mesto, kjer ne bo delala škode.

 

Nepravilno dolivanje goriva na travi

 

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »