Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Arboretum’ Category


Namen tekmovanja je predstavitev drevesnega plezanja, ki ga uporabljajo arboristi pri svojem delu širši javnosti, izmenjava izkušenj in znanja. Tekmovalci so se pomerili v petih različnih disciplinah. Vsaka disciplina je imela svojo postajo, na kateri sta bila dva sodnika. Sodniki so točkovali izvedeno delo in merili čas, ki ga je tekmovalec potreboval za izvedbo določene naloge.

Discipline na tekmovanju so bile:

  • Delovno plezanje – tekmovalec pokaže kako spreten je v premikanju po drevesni krošnji z uporabo plezalnega pasu, delovne vrvi in ročne žage
  • Reševanje ponesrečenca – tekmovalec se izkaže v hitrosti reševanja ponesrečenca, ki je obvisel na vrvi na drevesu in se sam ni sposoben varno spustiti na tla
  • Metanje metalne vrvice in vzpostavitev dostopne vrvi – tekmovalec mora v čim krajšem času vzpostaviti vrv za dostop v drevesno krošnjo na dve točke izmed osmih označenih
  • Hitrostno plezanje – tekmovalec pleza po v naprej določeni poti na drevo do višine 25 m
  • Footlock – posebna disciplina, kjer se mora tekmovalec s pomočjo prusikovega ali drugega odobrenega vozla povzpeti po dvojni vrvi v drevo 12 m visoko

Tekmovanja se je udeležilo 18 tekmovalcev, ki se ukvarjajo z nego dreves na višini in posamezni dijaki SGLS Postojna.

Drevesnega plezanja v Postojni sta se udeležila tudi naša arborista Mirko Silan in Jan Maček. Pomerila sta se v vseh disciplinah in po številu točk pristala v zlati sredini. Tekmovanje je trajalo cel dan, med posameznimi disciplinami je bilo dovolj časa, da so si tekmovalci med seboj izmenjali znanje in izkušnje.

 

Pripravil: Vasja Dornik univ. dipl. inž. gozd.

Advertisements

Read Full Post »


Kako pripraviti VISOKO GREDO za sajenje?

Ali ste vedeli, da v visoki gredi ni le zemlja, ampak veliko več različnih plasti?

Z Mizarstvo Hrovat – Les na hiši, vrtu in okolici smo posneli odličen vlog o visokih gredah. Mizarstvo Hrovat je izdelalo visoko gredo, ki si jo lahko ogledate v Arboretumu ob zelenjavnih vrtovih. Več o pripravi različnih plasti v visoki gredi pa v vlogu.

Read Full Post »


‘Hidcote Blue’ je ena najboljših sort okrasne sivke. Raste kompaktno, ostane nižja od navadne sivke in cveti temno modro.

Sadimo na sončno mesto. Tla morajo biti prepustna, peščena in topla. Le na takih tleh sivka uspešno prezimi. Uspeva tudi v posodah. Sivka slabo prenaša težko, močno pognojeno in mokro zemljo.

Obrezujemo dvakrat na leto, prvič avgusta in drugič marca. Avgusta porežemo samo cvetoča stebla in jih posušimo. Marca porežemo močneje, a tako, da je preostanek rastline še vedno dobro olistan.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


V Galeriji Janeza Boljke bo od 8. maja do konca avgusta na ogled razstava »Kostarika, vroča točka biodiverzitete«. Njen avtor je dr. Tom Turk, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec in naravoslovni fotograf je večkrat obiskal Kostariko.

Biološka raznolikost Kostarike

Kostarika, dežela v Srednji Ameriki, je le dvakrat večja od Slovenije, a velja za eno najbolj vročih točk biološke raznolikosti. Na svetovni lestvici biodiverzitete med vsemi državami zaseda 25. mesto, preračunano na površino pa je na šestem mestu. Ocenjujejo, da v Kostariki živi med 4 in 5 % vseh znanih živalskih in rastlinskih vrst. K neverjetni pestrosti njene flore in favne pripomorejo geografska lega, ugodne geomorfološke in klimatske danosti  in tudi pametna politika, ki se je osredotočila na ohranjanje naravnega okolja in s tem tudi ustvarila pogoje za ekoturizem. Ta  je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti dežele in zelo pomemben vir prihodka. Država je z različnimi oblikami varovanja narave zaščitila več kot 25 % svoje površine. Največji del pripada nacionalnim parkom, trenutno je teh 28, obstaja pa tudi več rezervatov in posebnih zaščitenih območij. V Kostariki je skupno  sedem glavnih klimatskih pasov z značilnimi ekosistemi, ki segajo od visokogorskega parama do nižinskega deževnega tropskega gozda. Vsako od teh območij je življenjski prostor za številne, tudi endemične, rastlinske in živalske vrste. Na  razstavi je predstavljen le drobec, fotografski utrinek peščice predstavnikov neverjetne združbe živih bitij, ki naseljujejo to majhno, a ekološko izjemno osveščeno deželo.  Fotografije na razstavi so nastale v nacionalnih parkih Corcovado, Ciero del Muerte, Manuel Antonio in Monteverde, največ pa v parku Piedras Blancas, kjer stoji tudi tropska raziskovalna postaja La Gamba. Postajo so pred 25 leti ustanovili kolegi biologi iz Dunajske univerze, ki z njo tudi upravljajo. Vsako drugo leto v njej in bližnjem tropskem deževnem  gozdu nekaj dni preživijo tudi biologi in študenti Oddelka za biologijo Univerze v Ljubljani. Prav na teh izletih so nastale fotografije na pričujoči razstavi.


Tropski deževni gozd v nacionalnem parku Piedras Blancas

Tropski deževni gozd v Narodnem parku Piedras Blancas skupaj z obalo Sladkega zaliva (Golfo Dulce), kamor se skoraj do vodne gladine morja spuščajo mogočni gozdovi, je eno najbolj biodiverzitetno bogatih območij Kostarike. Botaniki so tu na enem samem hektaru gozda opisali kar 179 vrst dreves. Na tem območju pade največ padavin v Kostariki, kar zagotavlja bujen razvoj in obstoj tropskega deževnega gozda, edinega preostalega v pacifiškem nižavju Amerike.

Psychotria elata

Kričeče rdeči ali oranžni ovršni listi, ki obdajajo drobno belo socvetje, dajejo rastlini nezgrešljivo podobo našobljenih ustnic, ki privabljajo kolibrije. Rastlina spada v tropsko družino broščevk (Rubiaceae)  in je bližnja sorodnica kavovca.

Več o razstavi

Read Full Post »


Ali poznamo samo travno rušo v svitkih? Obiski v specializiranih vrtnarijah nam prikažejo tudi druge možnosti. Je ta resničnost tudi že v Sloveniji? Edino travna ruša je trenutno v taki fazi, da jo brez težav dobimo skoraj venomer in povsod. Tudi sredi zime ali vročega poletja jo lahko kupimo skoraj na vseh koncih Slovenije. Razvajeni, kot smo ljudje,  pa želimo več. Odkar pomnimo želimo več in hitreje. Torej zakaj ne bi poskusili tudi z drugimi rastlinami, na primer trajnicami ali pokrovnimi rastlinami.

Trajnice v svitkih

Zgornja fotografija (avtorica Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.) je nastala le nekaj ur po polaganju svitkov sedumov.

Pripravil: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

 

Read Full Post »


Zima, hladna in pusta. V teh dneh nam je pokazala svojo pravo nrav. Kadar veter tako neusmiljeno brije dobimo občutek, da tudi narava miruje. Ampak, ali je to res?

Ko se tako sprehajam po parku, me prevzamejo čudovite barvne vejice nepozebnika, ki je ravno v teh dneh v svojem največjem razcvetu. Grmički s svojimi značilnimi cvetovi s po štirimi dlakavimi čašnimi listi ter s štirimi trakastimi venčnimi listi v rumeni, oranžni ali rdeči barvi se bohotijo z vso svojo lepoto. Cvetovi nepozebnika so združeni v socvetja, kar daje vejicam značilen videz. Včasih so ljudje mislili, da pozimi nič ne cveti in da le čarovnice lahko pričarajo cvetenje. V Belgiji nepozebniku, ki cveti pozimi, pravijo čarovniška leska. Ko se jim tako približam, da bi si bolje ogledala cvet, ugotovim, da nežno in prijetno dišijo. Vsi, ki si želite ogledati te čudovite grmovnice ste vljudno vabljeni!

Sadike nepozebnika vzgojene v loncih lahko sadimo na vrtove skozi vse leto. Najboljši čas za saditev je jeseni.

Pripravila: Zorica Zrim, univ. dipl. biol.

Read Full Post »


Ciklam je mnogo. Tiste iz bukovega gozda so pri nas samonikle in jih v okrasne namene ne sadimo. Vrtne so večje, da so opaznejše. Te, o katerih govorimo tokrat, so pa lončne ciklame.

Lončne ciklame so v prvi vrsti za na mizo ali za na okensko polico v stanovanju. V zimah, kot je ta, so zelo primerne tudi za na zunanjo stran oken. Na Goriškem jih lahko sadijo na prosto tako kot mi v notranjosti Slovenije mačehe.

Sobna ciklama ima rada svetlo, zračno in hladno mesto. Najdlje cveti na temperaturi 13 do 17 °C. Dobro se zato počuti v neogrevanih ali malo ogrevanih prostorih, kot so stopnišča, veže  ali spalnice tistih posebnežev, ki spijo s izključenimi radiatorji.

Največja težava pri vzdrževanju sobne ciklame je zalivanje. Biti morajo zmerno in redno zalite. Pri zalivanju ne močimo ne listov ne gomolja. Zlivamo za rob lončka. Ciklama, ki mora cele dneva stati v vodi, oveni, ker ji zgnijejo korenine. Venenju zaradi utopljenih korenin seveda sledi smrt rastline kot celote. Torej: preden zalijemo, preverimo, ali je zemlja vlažna ali mokra. Mokre nikoli se ne zalivamo.

Če pozabimo zaliti, ciklama s cvetovi vred oveni zaradi suše. Napita se spet postavi pokonci, vendar vaje ne gre ponavljati. Po nekaj sušnih šokih bo odvrgla vse mlade popke in razbarvala liste v rumeno.

Ciklama torej potrebuje vsakodnevno pozornost in minuto pogovora. Ni se treba z njo pogovarjati z besedami, zlasti ne na glas (kaj bodo pa ljudje rekli). Z njo se je treba pogovarjati z očmi in s konicami prstov.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »

Older Posts »