Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘zalivanje’


Srednje velike lončnice z značilnim listnim lijakom in socvetjem na steblu, kar je značilnost ananasovk (bromelij). Nekatere ehmeje imajo zelo lepo sivo pasaste liste. Nega obeh lončnic je enaka s to razliko, da guzmanija ne prenaša neposrednega sonca.

Domovina: srednja in južna Amerika. Rastline pragozda, kjer živijo na vejah dreves.

En listni lijak požene eno socvetno steblo, ki je zaradi barvastih listkov v okras še nekaj mesecev po tem, ko pravi cvetovi že davno odcvetijo.

Matična rastlina ob strani požene »mladiče«, ko se ti okrepijo, »mati« propade. Spomladi, ko so »mladiči« že krepki, je čas za presajanje in razmnožitev.

Mesto: zelo svetlo, z dopoldanskim in popoldanskim soncem. V senci na nastavijo cvetov.

Temperatura: zmerno topla soba, 18-20 °C.

Zalivanja: na dva konca, v korenine in v cisterno; korenine morajo biti zmerno vlažna; preden zalijemo, se mora zgornja plast posušiti; cisterna mora biti vse čas polna.  Zalivamo z mehko vodo, najbolje z deževnico.

Gnojenje: od pomladi do jeseni na dva tedna s šibko raztopini gnojila za lončnice – samo v cisterno, na v korenine.

Zrak naj bo vlažen! Pršimo z  mehko vodo. Podstavek z mokrim peskom.

Mladiči: 12 cm lonec, prve štiri mesece svetlo in brez sonca, skopo zalivamo.

Zemlja: mešanica listovke, grobe šote in kremenčevega peska. Ali substrat za orhideje.

Korenin je malo! Da ostane rastlina pokonci, jo z lončkom vred postavimo v težjo lončevinasto posodo.

Ehmeja

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Voda je za rastline izrednega pomena. Pri pomanjkanju vode rastline izgubijo napetost v tkivih, zato začnejo veneti. Ker je veliko biokemičnih procesov vezanih na vodo, njeno pomanjkanje onemogoča normalno rast in razvoj rastlin. Zato je zalivanje eno najbolj pomembnih vrtnarskih opravil. Na to, da moramo zaliti zadosti in ob pravem času, smo že opozorili. Poleg količine pa moramo paziti tudi na to, kako zalivamo. Glavni načini zalivanja so: namakanje, kapljično zalivanje, razni načini pršenja itd.

Lahko se odločimo za katerikoli način, pomembno je predvsem, da smo pri izbiri pršilnikov oz. šob pozorni na to, kako velike so kapljice, ki jih naredijo. Glavno pravilo je, manjše kot so kapljice, lepše in učinkoviteje bomo zalili. In zakaj naj bi bile kapljice pri zalivanju čim manjše? Drobne kapljice lepše sedejo na zemljo in se lepo vežejo na substrat. Tako ni nevarnosti, da bi se nekontrolirano premeščale. To v praksi pomeni, da se voda ne spira in ne odteka izven dosega rastlin. Taka površinska voda gre namreč v nič. Po zalivanju z razpršilci, ki proizvajajo drobne fine kapljice, ostane zemlja rahla in se ne zaskori. Zalivanje z drobnimi kapljicami ima dvojni pozitivni učinek: boljši izkoristek porabljene vode in rahlo zemljo, v kateri rastline bolje uspevajo.

 Zalivanje

Neprekinjen curek, je navadno dober le za čiščenje tlakov.

Zalivanje

Z razpršilcem namenjenim zalivanju občutljivih rastlin, so kapljice manjše in ne zaskorjijo zemlje. Rastline bolje uspevajo, kajti površina tal ostane propustna.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Prišlo je obdobje z visokimi dnevnimi temperaturami in dolgimi sončnimi dnevi. To pomeni obdobje suše in pomanjkanja vode na našem vrtu.

Okrasna trata je za te razmere še prav posebno občutljiva, kar ni nič presenetljivega, če pomislimo, da takšno trato včasih imenujemo kar “angleška trata”, tam pa se ne morejo pohvaliti z zelo visoko poletno temperaturo in dolgimi sončnimi obdobji. Vsekakor je okrasna trata slabo prilagojena na poletno vročino, ker so njene korenine plitke, z večkratno nizko košnjo pa tudi še dodatno izpostavimo teren izsušitvi. Za okrasno trato je v poletni suši nujno, da jo dodatno zalivamo. Pri tem, kako in predvsem koliko zalivati, pa nastane največ sporov med profesionalnimi vrtnarji in njihovimi strankami. Odgovor na to vprašanje je največkrat primerno ali obilno, včasih pa dobimo količino vode navedeno v litrih. Ker največkrat zalivamo z vrtnimi cevmi, nam to ne pomaga, da bi dobili neko otipljivo predstavo, kdaj je vrt dovolj zalit.

Večini se zdi zalivanje precej dolgočasno in zoprno opravilo in po desetih minutah imamo že občutek, da ustvarjamo močvaro. Pa je res tako? Naredimo preprost izračun. Navadno priporočamo poleti zalivanje 2-krat tedensko, in to z najmanj osmimi, v hudi suši tudi dvanajstimi litri vode na kvadratni meter površine. Za zalivanje običajno uporabljamo cevi, ki so priključene na vodovodno napeljavo. Te imajo v večini primerov izpust pol cole. Če naredimo preizkus z zalivalko, ki drži 10 litrov, jo z zalivalno cevjo napolnimo v približno 40–50 sekundah. Torej ima naša cev pretok 12–15 litrov na minuto. Če to prenesemo na površino naše trate, ki jo zalivamo, recimo, da ima 200 m2, moramo zalivati skoraj 200 minut oz. krepko več kot tri ure. Ta pa je že kar dolgo, kajne? Zdaj pa lahko glede na zgornji izračun tudi sami malo pomislimo, ali res zalivamo dovolj ali samo površinsko. Običajno je tako, da se po 15 do 20 minutah že kar naveličamo tega opravila.

Narava je precej bolj pridna od nas, saj običajno dež zalije površino z 20 do 30 litri vode na kvadratni meter. Seveda tudi tisti, ki imajo avtomatski namakalni sistem, tega problema ne opazijo, saj če je dobro nastavljen, avtomatika naredi vse delo in opazimo samo večji račun za vodo.

Izračunajte si torej, koliko vode potrebuje vaš vrt, da bo naše zalivanje res učinkovito.

Besedilo in fotografija: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Pomembno je da so zimzelene rastline dovolj zalite, predno pride do zmrzali. Nezalite rastline kasneje prizadene fiziološka suša. Takoj ko se temperature dvignejo nad ledišče, zimzelene rastline spet zalijemo. A previdno zalijemo le zemljo in ne listov ali iglic. Rastline po drugi strani ne smejo stati v vodi, ker je zmrzal v zemlji, ki je nasičena z vodo, spet škodljiva.

Dobrodošla preventiva pred mrazno sušo je tudi zastirka iz lubja, ki prekriva zemljo in zmanjšuje intenzivnost izhlapevanja.

 

Izsušen rododendron, ki ga v jeseni nismo dovolj zalili, trpi fiziološko sušo.

Slika prikazuje skimijo. Da je rastlina podhranjena, priča skromna rast listov. Listna bledica (rumenenje) je lahko tudi posledica premalo kislih tal. Skimijo je potrebno tako, kot vse rododendrone in azaleje bogato pognojiti z namenskimi gnojili.

Ne pozabite torej, ko mraz popusti, zaliti rododendronov, azalej, lovorikovcev, tuj, pacipres, ruševja in drugih iglavcev in zimzelenih rastlin. Letošnja jesen je bila suha in zima polna suhega, mrzlega vetra. Poskrbimo sami, da bo spomladi čim manj poškodb in čim manj propadlih zimzelenih rastlin!

Ruševje lahko tudi zalijemo, svojo prizadetost bo pokazal šele pomladi, ko ne bo odgnal.

Besedilo in fotografije: Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »