Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Dogajanja’ Category


Med najpomembnejša drevesa v starodavnem čaščenju spadajo breza, bukev, hrast, smreka, macesen, bor in lipa. Breza je bila nepogrešljiva v starodavnih obredih, ki so zagotavljali rodovitnost in vključevali zaščito pred strelo in zli duhovi. Tudi bukev je veljala za sveto drevo, ki varuje pred nevihto in strelo. Mnogi so verjeli, da v krošnjah bukve prebivajo nadnaravna bitja, ki so povezana z vremenskimi nevšečnostmi. Na Koroškem so bukev povezovali tudi z ženitnimi običaji – bukev naj bi dekletu priskrbelo ženina, če se dekle z glavo zaletava vanjo. Hrast je po vsej Evropi predstavljal središče poganskega čaščenja, slovanska ljudstva so verjela, da se v njegovi krošnji nahaja bog groma in nevihte Perun ali Gromovnik. Želode so staroverci zatikali za okna in vrata svojega doma ali pa jih nosili pri sebi za osebno zaščito in povečanje plodnosti.

Smreka je bila po drugi strani čaščena kot drevo, ki zaradi svoje zimzelene narave ohranja vero v večno življenje ter zagotavlja blaginjo in rodovitnost. Prav zato ima še vedno podobno vlogo tudi v božičnem času, čeprav se je navada okraševanja smreke pojavila šele pred dobrim stoletjem. Ohranil se je tudi običaj postavljanja mlajev, ki simbolizirajo zdravje in blaginjo vaške skupnosti in družine. Macesen je veljal za drevo, ki prinaša srečo mlademu rodu in varuje dom pred ognjem oz. nevihto, zato so ga uporabili zlasti v obredih, povezanih s poletnim sončevim obratom tj. v času kresne noči. Tudi bor je bil v slovenski magični praksi nadvse uporaben – iglice, les in storži (slednjim so pripisovali še posebej izrazito magično moč) so se po navadi uporabljali za kadila kot zaščita pred zli silami, na Štajerskem in Koroškem pa so uporabljali zakurjen borov les tudi za povečanje rodovitnosti polj in življenjske energije.

Za lipo lahko Slovenci rečemo, da je pravi narodni simbol – v naši mitologiji nastopa kot drevo zmage, zdravja, rodovitnosti, družabnosti in svetosti. Pod lipo so po navadi potekali iniciacijski plesi uvajanja mladih v družbo odraslih – t. i. koroški obred »rej pod lipo« tako predstavlja sproščenost, veselje in zdravje za vso skupnost. Ljudske pesmi o Kralju Matjažu razkrijejo, da Kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, ki spi – lipa, ki bo s svojim opojnim vonjem zbudila osvoboditelja, pa predstavlja duh slovenstva. Pravljice in legende tako odražajo globoko zakopane želje, strahove in moči naroda, ki so bili nekoč veliko bolj neposredno povezani z zaznavanjem in občutenjem gozda in dreves.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma. Vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9. do 12. ure.

Advertisements

Read Full Post »


Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok na poslovnem obisku pri Ivanu Plevniku, direktorju Koceroda d.o.o.

Kocerod

Za Kocerod je Arboretum izdelal hortikulturni načrt ter izvedel zasaditev. S Kocerodom se dogovarjamo o vključevanju biološko pridelanega komposta pri zasaditvah.

Pripravila: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Svetovna zveza ljubiteljev vrtnic (WFRS) je med 8. in 18. maja 2014 organizirala kongres v Barceloni. Gostili so ljubitelje vrtnic iz 25 držav. Slovenijo sta zastopala dva predstavnika, Breda Čopi in Vladimir Vremec. Nekaj udeležencev kongresa, podpredsednica zveze za Južno Ameriko ter člani iz Urugvaja in Argentine, nadaljujejo pot proti Dubrovniku. Včeraj, 21. maja 2014, so se ustavili tudi v Arboretumu Volčji Potok ter si ogledali rozarij.

Ljubitelji vrtnic

Ljubitelji vrtnic

Pripravila: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V četrtek, 22. 11. 2012, smo pred OŠ Domžale sadili drevesa in s tem praktično nadgradili usmerjenost šole k vzgoji za trajnostni razvoj (VITR).

Ob šolskem vrtu je tako nastal pravi mali sadovnjak, saj smo posadili 6 slovenskih avtohtonih sadnih dreves: 2 češnji, 1 kutino, 2 jablani, 1 hruško ter lesko. Oreh smo umestili na travnik med šolskim vrtom in igriščem, kjer upamo da bo v prihodnje v njegovi košati senci nastala tudi »učilnica na prostem« za učenje naravoslovnih vsebin v naravi. Divji kostanj pa smo posadili na obnovljeno igrišče ob šoli. Na šolskem vrtu smo posadili tudi dve aroniji. Pri zasaditvi so nam pomagali strokovni vrtnarji iz Arboretuma Volčji Potok, projekt pa je omogočila KS Slavka Šlandra, s svojimi strokovnimi nasveti umestitve dreves v prostor pa nam je pomagal dr. Habe, za kar sem mu zelo zahvaljujemo.

Pri sajenju dreves so bili prisotni vsi predstavniki ekošolske skupnosti (dva učenca na razred), da so se seznanili s ciljem šole, da šolski vrt nadgradimo še z avtohtonimi sadnimi drevesi in tako poskušamo še bolj celostno v šolski program vključiti pomen samooskrbe in pridelovanja zdrave, ekološko pridelane hrane, kar je ključen cilj projekta Shema šolskega sadja.

Strokovnjaki iz Arboretuma Volčji potok so učencem najprej strokovno razložili in pokazali, kako se pravilno posadi drevo, nato pa so prijeli za lopate in drugo orodje tudi učenci, ki obiskujejo izbirne predmete, ki praktično vključujejo VITR vsebine v svoj program: kmetijstvo, okoljska vzgoja 1, 2, 3, raziskovanje organizmov v okolici šole ter načini prehranjevanja. Sajenje dreves so si ogledali tudi mlajši učenci podaljšanega bivanja.

Vsi učenci in zaposleni na OŠ Domžale se zavedamo, da predstavlja sajenje dreves pomembno gesto pri ohranjanju narave, za kar se bomo vsi še naprej zavzemali znotraj projekta ekošola.

Napisale: Monika Majcen, Lucija Novak, Sara Frelih, Amra Lulić in Neža Čerin.

Mentorica: mag. Katarina Vodopivec Kolar, vodja ekošole OŠ Domžale

Read Full Post »


Na predvečer Vseh svetih, v sredo, 31. oktobra 2012, se nas je pred vhodom v park Arboretuma Volčji Potok zbralo preko 150 obiskovalcev.

Družine so s seboj prinesle domiselno izrezljane buče, s katerimi so se potegovale za lepe nagrade. Med samim dogodkom, so najmlajši lahko na delavnici ustvarjali netopirje, duhce, za celo družino pa je bilo poskrbljeno s toplim čajem in okusnim pecivom čajnice Zisha. Hkrati pa se zahvaljujemo tudi gospe Brodar, ki nas je razveselila s polno košaro sladkih rogljičev.

Na koncu smo se lahko vsi skupaj sprehodili skozi čarobno osvetljeni park, ki ga je krasilo okoli 70 buč. Vsaka buča je izžarevala svojo zgodbo nas očarala in celo začarala.

Letos pa je za najlepšo izrezljano bučo prejela nagrado družina Ravnikar.

Naslednje leto bo Arboretum Volčji Potok ponovno z vami, vas pa lepo vabimo, da pridete in nam pomagate, da bo dogodek še večji, še več buč, ki nas bodo ponesle v čarobno deželico in nam vsaj za trenutek pričarale srečo in toplino.

Pripravila: Jana Mihor, univ. dipl. biol.
Fotografije; Jana Mihor in Andrej Trček

Read Full Post »


Arboretum je ponovno odprl svoja vrata, lepo vreme vabi na sprehod po parku, obisk prireditev ali k nakupu v vrtnem centru. Od sobote, 3. 3. 2012, je ponovno na ogled razstava kaktusov, na kateri je letos predstavljenih že preko 1000 vrst. Izveden je bil tudi prvi praktični prikaz, obrezovanje okrasne drevnine. V času spomladanskih opravil se lotimo tudi obrezovanja okrasnega drevja in grmovnic. Nemalokrat prav pri tem delu nepravilno obrežemo krošnje dreves ali pa izrežemo napačno vejo. Pri praktičnem prikazu sta Valter Jerman in Andreja Vučer, in opozorila na razlike pri obrezovanju različnih vrst.

O sobotnem praktičnem prikazu je poročal tudi gospod Branko Novak na portalih Kamničan.si in Vrtoljubec.si.

Pripravila: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Fotografija: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Valentinovo, ki ga praznujemo 14. februarja, je praznik zaljubljencev. Na ta dan si zaljubljenci podarjajo anonimne voščilnice, plišaste igračke, čokolade, srčke in podobno. Nekateri na ta dan odidejo na večerjo v dvoje ali si ogledajo romantičen film v kinu. Praznik, ki ga poznamo v današnji obliki, je značilen za anglosaksonski svet. V ZDA je praznik dobil svojo današnjo komercialno in potrošniško razsežnost. Rdeča barva, podarjanje vrtnic in srčkov je v Sloveniji uveljavilo nedavno, v 80-tih letih, pri čemer so veliko vlogo odigrali mediji.

V resnici ima valentinovo na Slovenskem daljšo in zanimivo tradicijo ljudskega praznika. Ljudje so menili, da ima Sv. Valentin ključ do korenin, ponekod so mu rekli kar Valentin Spomladin. Je torej zgodnji znanilec pomladnega prebujanja narave, ki se kaže v prvih ptičjih ženitvah. Na ta dan so po nekaterih delih Slovenije že pričeli z deli na vrtovih in v vinogradih.

Ljudski spomin v povezavi z valentinovim govori o obhodih otrok po hišah. Otroci so v obiskanem domu zaželeli sreče in dobre letine. Gospodinje so na ta dan spekle ptičice iz testa in jih obesile po vejah dreves. Otroci obhodniki so ptičice iz testa – zahvalo za njihove dobre želje – iskali po vrtu.

Poleg lepih misli k valentinovem sodi skromna pozornost. Poiščete jo lahko v Vrtnem centru ali Cvetličarni  Arboretum. S pravim darilcem boste zagotovo pričarali nasmeh na lica vaših dragih.

Pripravila: Sandra Zidar, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja
Fotografija: Jana Cunder, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

Older Posts »