Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for maj 2013


Spet doma

Nizozemci prodajo čebulica v 80 držav. Kar se tiče tulipanov, dve tretjini vse tulipanovih čebulic na svetu izvozi Nizozemska. V EU jih največ pokupijo v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji, več kot polovica izvoza pa gre v ZDA in Japonsko ter zadnje čase vedno več v Rusijo in na Kitajsko.

Vrtnarska, kmetijska in gospodarska velesila Nizozemska prideluje čebulice na 22.000 ha njiv, od tega odpade na tulipane 10.000 ha. Z gojenjem tulipanovih čebulic se ukvarja 1500 kmetov in firm, pretežno na peščeno zemlji v provinci Noord-Holland. Od letne količine izkopanih čebulic jih gre 60% v prodajo in 40% v ponovno sajenje, da se bodisi okrepijo in ali namnožijo.

Pridelovalci se ne ukvarjajo z neposredno nadaljnjo prodajo. To delo prepustijo posebnim podjetjem, ki jih je na Nizozemskem nekaj čez sto. Poleg prodajalcev čebulic za »široko potrošnjo« obstajajo specializirani prodajalci prodajajo velikim upravljavcem javnih nasadov, občinam ipd., ter vrtnarijam za vzgojo rezanega cvetja v rastlinjakih.

Nenavadno, da s tulipani in drugimi čebulnicami služi država, ki leži 5.000 km stran od naravnih rastišč te cvetlice. Se z množenjem čebulic ukvarja kdo na srednjem vzhodu? Pred revolucijo je Iran izvažal tulipanove čebulice v sosednje države Srednje Azija. Količina je bila zanemarljiva, desetinko odstotka današnjega nizozemskega izvoza.

Pridelava tulipanovih čebulnic se krepi v Turčiji, ki v azijske države izvozi 60 milijonov čebulic. Kar je še vedno le 2 % nizozemskih izvoznih količin. Vidimo pa, da so se Turki lotili spodbujanja gojenja čebulic na zanimiv način.

Tulipani

Mednarodni tulipanski festival v Carigradu

Leta 2006 je carigrajski županstvo priredilo prvi tulipanski festival. Na javnih površinah glavnega mesta so takrat posadili pet milijonov čebulic: letos jih cveti že 14.400.000. V osmih letih so število potrojili! Tulipani se zdaj košatijo na gredicah ob avenijah, na krožiščih, sprehajališčih in parkih. Aprila je mesec, ko od zime otrpli meščani pridejo na prosto in s polnimi pljuči zadihajo pomlad. Carigrad kot svetovno in svetovljansko mesto hkrati skrbi za svojo javno podobno.

Tu ne gre zgolj za lepotičenje velemesta, ki si, recimo, prizadeva prirediti olimpijske igre leta 2020. V ozadju je gospodarska pobuda, s katero spodbujajo gojenje tulipanskih čebulic v državi. V okolici Konye na anatolski planoti ima s čebularstvo tradicijo. Tam velemesto Carigrad naroči 60 % turških čebulic. Trideset odstotkov jih kupi v evropskem delu države, kjer so pridelavo čebulic postavili na noge prav za potrebe tulipanskega festivala. Eno je nacionalni ponos, da glavno mesto sadi rastline, ki so pridelane v lastni državi, drugo je politični pragmatizem. Če ljudi na podeželju na pragu mesta zaposlijo z dovolj donosno dejavnostjo, ne bodo zapuščali domov in sili v metropolo, ki je že tako ali tako prenaseljena.

Tulipani so v teku zgodovine postali okrasne cvetlice prav v Carigradu. Sodobno domoljubno gojenje tulipanov ima napako. Turki namreč množijo in sadijo nizozemske sorte. Stare turške sorte, ki jih je bilo v začetku 18. stoletja po nekaterih virih 1.800, so izginile. Nizozemska svojega gojiteljskega in žlahtniteljskega primata še zlepa ne bo izgubila.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Nizozemska vas

Advertisements

Read Full Post »


Tulipanska doba po turško

Tulipanska norija se je na Nizozemskem končala leta 1637. Ko se je borzni mehurček razblinil v nič, so ostali špekulanti brez imetja in tulipani brez slave. A so se tulipani še enkrat povzpeli do kultne cvetlice, le da takrat na drugem koncu Evrope, v Carigradu. Zaznamovali so obdobje otomanske zgodovine, ki se mu pravi tulipanska era.

Turška tulipanska era zajema obdobje od 1703 do 1730, kar je čas vladavine sultana Ahmeda III . Vladavino je začel z velikimi vojaškimi uspehi, nato pa se je njegov dvor uspaval in vdal uživanju, trošenju in dekadenci. Vladar se je živo zanimal za tulipane in zanj so pripravili prva tulipanska slavja v zgodovini. To so bili gala dogodki za izbrane povabljence. Razsipnost tulipanskih praznovanj je pri zahodnjakih ustvarjala mit o nepojmljivem bogastvu, luksuzu in brezdelnosti turškega dvora, kar ni bilo daleč od resnice.

Tulipani

Festival tulipanov

Prireditev se je odvijala na serajskih vrtovih na griču v srcu Carigrada, od koder se odpira pogled na Bospor. Na gredicah so cveteli sto tisoči tulipanov, in še mnogo več so jih za to priložnost nabrali na drugih vrtovih in z njimi napolnili nebroj posod. K iluziji neizmerne količine cvetja so prispevala ogledala, ki so bila strateško razpostavljena po vrtu. Kristalne vaze, napolnjene z obarvano vodo, so na gredicah skrbele za barvne kontraste in harmonije. Ptice v kletkah in glasbeniki so ustvarjali glasbeno ozadje. Povabljeni gostje so morali priti primerno oblečeni – to pomeni, da bo bili barvno usklajeni s tulipani.Večerni del praznovanje je bil še imenitnejši, ker je bil vrt razsvetljen s steklenimi lanternami. Za posebne efekte so skrbele želve, ki so na hrbtih nosile prižgane sveče in racale med gredicami in po njih.

Ahmedov veliki vezir je leta 1718 postal NeşehirliIbrahim-paša, ki je bil goreč tulipanski navdušenec. Med carigrajsko elito se je razgorela zbirateljska strast, primerljiva s tisto s konca 16. stoletja na bogataških vrtovih krščanske Evrope. Tulipane so sejali, saditi in žlahtnili, kupovali in prodajali. Cene so lezle navzgor in pretilo je, da bodo izgubile stik z realnostjo. Ker so Turki učljiv narod, so preprečili tulipansko norijo z državno intervencijo. Vsi prodajalci so morali narediti inventuro in cenik predložiti oblasti v potrditev. Cene so bile omejene.

Na sultanovih vrtovih so vrtnarji skrbeli za 1200 različnih tulipanov. Med temi je bilo stotine lastnih, turških sort. Ko so začeli Turki na veliko uvažati čebulice iz Nizozemske, je bilo to zanesljivo znamenje dekadence. Zapravljanje, ki so ga spremljali novi davki, je v ljudstvu budilo revolt. Odpiranje proti zahodu, modernizacija in sekularizacija so šli v nos tudi cerkvenim voditeljem. Vojska se je uprla. Sultan je prepustil množici prvega vezirja, da je potešila žejo po krvi. Sam je moral odstopiti in prepustiti prestol nečaku.

Gnev do brezdelnega zapravljanje neodgovorne elite je bil velikanski. Tulipani kot simbol neke dobe so doživeli javni linč. Izgnani so bili iz javnosti in interes zanje je ugasnil. Stotine istanbulskih sort je izginilo v nepovrat. Izgubili so tulipani.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Nizozemska vas

Read Full Post »