Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for junij, 2012


V Sloveniji najdemo 28 različnih vrst netopirjev. Uvrščamo jih v tri družine: podkovnjaki, gladkonosi netopirji in dolgokrilci. So toplokrvne živali. Samica običajno skoti le enega mladiča, ki prve dni življenja sesa materino mleko. Netopirji so nočno aktivne živali.

Med sesalci so edini, ki so sposobni leteti. Njihove prednje okončine so preobražene v letalne prhuti. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na gladki površini. Počivajo tako, da visijo z glavo navzdol.

V Sloveniji se netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci. Njihovi iztrebki so po svetu znani kot izredno kvalitetno gnojilo, saj vsebujejo veliko dušika in fosforja.

Netopirji vidijo izredno dobro. Razvit imajo tudi poseben sistem, ki deluje kot sonar. Oddajajo človeku neslišne ultrazvočne klice, katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena. Ta način zaznavanja okolice imenujemo eholokacija.

Netopirji svetli del dneva preživijo v zatočiščih, kjer se temperatura in vlažnost malo spreminjata. Varna morajo biti tudi pred plenilci (sove, kune in kače). V drevesnih duplinah, na podstrešjih stavb, v špranjah sten, v jamah, rudnikih in drugih podzemnih prostorih lahko najdemo netopirje posamič ali združene v večje gruče, ki jih imenujemo kolonije.

Zimo preživijo v globokem zimskem spanju. Njihova telesna temperatura se spusti nekaj stopinj pod okoliško. Bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto. Jeseni si naredijo zaloge podkožnega rjavega maščevja, kar jim omogoča preživeti zimo brez hrane.

Netopirji so ena najbolj ogroženih živalskih skupin v Sloveniji. Običajno so predsodki tisti, zaradi katerih ljudje netopirje še vedno ubijajo ali zastrupljajo. Sprejmite netopirje za svoje sosede, pojedli bodo mnogo žuželk, ki sicer ponoči brenčijo okoli vaše glave ali objedajo zelenjavo na vašem vrtu.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoo.
Fotografiji: Wikipedija*


* Permission is granted to copy, distribute and/or modify this document under the terms of the GNU Free Documentation License, Version 1.2 or any later version published by the Free Software Foundation; with no Invariant Sections, no Front-Cover Texts, and no Back-Cover Texts. A copy of the license is included in the section entitled GNU Free Documentation License.

Read Full Post »


Junij je primeren mesec, da se naučimo ločevati lipo (Tilia platyphyllos) od lipovca (Tilia cordata), če tega seveda še ne znamo. Da ne bo pomote: gre za dve različni drevesni vrsti in ne morda za žensko in moško drevo. Nad razpotjem pri jezeru rastejo drevesa lip in lipovcev druga ob drugem, zato je tu najprimernejši kraj za uk.

Poglejmo si najprej liste: listi lipe so opazno večji, in če pogledamo na spodnjo stran, opazimo v pazduhah žil šopke belih dlačic. Pri lipovcu, imenovanem tudi majhnolistna lipa, so te dlačice rjave. Pozornost naj velja tudi cvetju: pri lipi so v enem socvetju po trije cvetovi, pri lipovcu je nad ovršnim listom združenih 5-15 cvetov. Pri lipi so socvetja viseča, pri lipovcu štrlijo izza listov v vse smeri. Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja: lipa začne cveteti teden ali dva prej kot lipovec. Jeseni lahko plodove pri lipovcu med prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina močno olesenela.

Listje lipe

Listje lipovca

Vaško drevo, značilno za vasi slovenskih (pa tudi nemških) pokrajin, je običajno lipa. Razvije širšo krošnjo, pa tudi bolj dolgoživa je od lipovca; doživi celo 1000 let. V nasprotju z lipo naletimo na lipovec v gozdu. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo. Dišeče cvetje obeh vrst nabirajo za zdravilne čaje, obe imata veljavo tudi kot medonosni vrsti. Lipa in lipovec sta v Sloveniji avtohtona.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, zgodnjepoletni vodič (1992), stran 13-14.

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Read Full Post »


Ko mine pomlad, se število cvetočih grmovnic močno skrči. Med tistimi, ki krasijo parke in vrtove v zgodnjem poletju zavzema opazno mesto dojcija. Dojcija seveda ni ena sama: v vrtnarskih katalogih najdemo več deset vrst in sort, ki jih je mogoče gojiti v okrasne namene. Večina jih cveti belo ali rožnato, precej se razlikujejo tudi po obliki in velikosti socvetij.

 Deutzia gracilis

Deutzia x hybrida ‘Mont Rose’

Deutzia gracilis ‘Nikko’

V arboretumu srečamo tu in tam po obrobju starega parka grme belo cvetočih dojcij.

Dojcija v arboretumu

Če želimo, da bi dojcija lepo uspevala, jo moramo posaditi na rodovitna tla. Ko odcveti, porežemo stare veje nizko pri tleh. Primerna je tudi za mesta, koder vlada zmerna senca.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, zgodnjepoletni vodič (1992), stran 3.
Fotografije: Mateja Račevski Mladenov in arhiv AVP

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Read Full Post »


Ali lahko užitek v košnji trate prepustimo komu drugemu?

Seveda lahko! Prijatelju, sosedu, vrtnarju, lahko pa tudi sodobnemu robotu za košnjo trate. Z robotskimi kosilnicami Robomow pridobimo čas, ki ga nato namenimo drugim prijetnejšim aktivnostim. Robotsko kosilnico lahko uporabimo doma ali na trati, ki obdaja našo počitniško hišico. Tako pridemo na počitnice in takoj odigramo partijo badmintona na sveže pokošeni trati ali le uživamo ob pogledu na urejen vrt okoli hiše.

Robotske kosilnice Robomow omogočajo nastavitev tedenskega programa, obenem pa poskrbijo za okolju prijazno recikliranje trave. Tehnika je napredovala tudi pri teh pomočnikih – košnja trave je tako zares kakovostna. Več o robotskih kosilnicah lahko povprašate pri našem dobavitelju, podjetju Kosport d.o.o. ali v našem vrtnem centru.

Pripravil: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Košnja trave je običajno v moški domeni. In nemalokrat se moški jezijo na svoje boljše polovice, ki si želijo cvetočih gredic sezonskega, trajnega in rožnatega cvetja ali grmov, katerim se morajo med košnjo izogibati. To so pogoste teme razgovorov med pripravami na načrtovanje vrta. V izogib vsem nesporazumom in v zadovoljstvo tako enih kot drugih je na voljo v vseh boljše založenih vrtnarskih centrih kar nekaj možnosti za razmejitev travnatih površin od gredic. Prednost teh robnikov je v tem, da so lahki. Prav tako tudi ni težav z njihovo namestitvijo. So stabilni, saj imajo stebričke, s katerimi jih utrdimo v zemljo. Ker so zelo upogljivi, jih tako prilagajamo različnim oblikam gredic in drugim oblikovnim elementom. Aluminijaste opore so dolgo obstojne, vendar brez občasnega obrezovanja oziroma rezanja trave ob robu ne gre. Če hočete imeti lep in urejen negovan vrt, boste morali vzeti v roke ročne škarje in ob obrobi postriči previsoko travo. Slaba stran pa je dokaj visok začetni finančni vložek, ki pa na koncu odtehta na začetku omenjeni nesporazum med košnjo trave in pestrim vrtom.

Besedilo: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

Read Full Post »


Junija se splača stopiti do navadnega tulipanovca (Liriodendron tulipifera) in si pozorno ogledati drevo. Uzrli bomo precej velike cvetove, ki sicer niso vpadljivo obarvani, so pa zelo privlačne oblike. Spominjajo na oranžno zelene tulipane – od tod tudi drevesu ime. Tulipanovec je v sorodu z magnolijami; tudi nestrokovnjak lahko opazi, da so cvetovi pri predstavnikih obeh rodov podobno grajeni.

Oblika listov je pri tulipanovcu zelo samosvoja, po obrisu so podobni liri. Na podobnost naj bi, po eni od razlag, kazalo znanstveno ime Liriodendron.

Cvet in listje tulipanovca

Navadni tulipanovec je gozdna drevesna vrsta z vzhoda ZDA. Hitro raste in doseže 50 metrov višine. Daje mehek in večstransko uporaben les. Indijanci so iz debel tulipanovca v preteklosti dolbli deblake, tako imenovane kanuje.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, zgodnjepoletni vodič (1992), stran 8-9.

Fotografija: Mateja Račevski Mladenov

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Read Full Post »