Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for oktober 2011


Rastline, posajene v liniji druga ob drugi tako na gosto, da posamezne rastline ne zaznamo več, tvorijo živo mejo.
Rastline, ki so primerne za tovrstno živo mejo, najdemo med vednozeleno in listopadno drevnino. Pri odločitvi, kakšna vrste naj bo živa meja, je treba poudariti, da vednozelene žive meje dajejo zeleno kuliso čez vse leto, listopadne pa so zelene samo določen čas.

Še nekaj. Strižena živa meja naj bo zasnovana iz ene same vrste rastlin, saj sta le tako zagotovljena njena vitalnost in videz. S striženjem namreč redno prikrajšujemo poganjke in v primeru mešanih nasadov ne bi dosegli enotnega učinka. 

Glede na višino ločimo:
– nizke žive meje (do višine 100 cm)
– srednje visoke žive meje (100 do 200 cm)
– visoke žive meje (nad 200 cm).

Kdor želi visoko živo mejo, naj se raje odloči za prosto rastočo živo mejo, ker je obrezovanje na takšni višini zamudno in težko.

V tabelah so prikazane vrste in sorte, ki so primerne za strižene meje, in njihove osnovne značilnosti.

Za striženo živo mejo si je treba vzeti čas, zato naj se zanjo odločijo tisti, ki imajo dovolj časa in potrpljenja.

RASTLINE, PRIMERNE ZA VEDNOZELENE STRIŽENE ŽIVE MEJE

Botanično ime

Slovensko ime

Vrsta žive meje

Število rastlin / tm

Opomba

Buxus sp. pušpan nizka 6 počasna rast
Chamaecyparis sp. pacipresa srednje visoka do visoka 2,5 spodnji del rad ogoli
Eleagnus sp. oljčica, oljkovec nizka 2 odporna proti suši in vetru, rada pozebe
Ilex aquifolium bodika, božji les visoka 2,5 počasna rast, zavetne lege
Ligustrum vulgare ‘Atrovirens’ kalina srednje visoka do visoka 5 do 7 hitra rast
Lonicera nitida mirtovolistno kosteničevje srednje visoka 3 hitra rast, dobro prenaša rez
Lonicera pileata zimzeleno kosteničevje nizka 4 hitra rast, dobro prenaša rez
Picea omorika omorika visoka 2 odporna, gosta rast
Prunus laurocerasus , sorte lovorikovec srednja do visoka 2,5 do 3 po pozebi se obraste
Pyracantha sp. ognjeni trn srednja do visoka 2 zmerna rast
Rosmarinus officinalis rožmarin nizka do srednja 4 do 5 zmerna rast, primerna za Primorje
Pittosporum tobira navadni lepljivec srednja 3 primerna za Primorje
Santolina chamaecyparissus navadni nemški rožmarin nizka 5 primerna za Primorje
Taxus sp. tisa nizka, srednja, visoka 2 do 3 počasna rast
Thuja sp. klek srednja do visoka 2 do 2,5 hitra rast

  maklen  (Acer campestre)

  bisernik – Symphoricarpos racemosus ‘Albus’

  omorika  (Picea omorika)

  skobotovec (Philadelphus sp.)

  dvobarvni enovratni glog – Crataegus monogyna ‘Bicolor’

  češmin – Berberis thunbergii ‘Red Rocket’

 

RASTLINE, PRIMERNE ZA STRIŽENE LISTOPADNE ŽIVE MEJE

Botanično ime

Slovensko ime

Vrsta žive meje

Število rastlin / tm

Opomba

Acer campestre maklen srednja do visoka 4 do 5 hitra rast, nezahteven
Berberis thunbergii češmin nizka, srednja do visoka 4 zmerna rast, bode
Carpinus sp. gaber srednja do visoka 5 do 7 pozimi deloma obdrži listje, odporen na mraz
Crataegus sp. glog srednja do visoka 4 hitra rast, neprehodne žive meje
Fagus sylvatica bukev srednja do visoka 4 zmerna rast, gosta vejnatost
Philadelphus coronarius skobotovec srednja do visoka 2,5 hitra rast
Spiraea arguta medvejka srednja 4 hitra rast
Symphoricarpos sp. bisernik, pokec srednja 3 po obrezovanju malo cveti
Tilia sp. lipa visoka 3 hitra rast, lepa oblika

 

Potrebujete pomoč pri načrtovanju žive meje?

 

Read Full Post »


Sajenje drevesa se zdi preprosto opravilo, kljub vsemu pa moramo pri tem paziti, saj je od dobrega sajenja in oskrbe v prvem letu v veliki meri odvisno dobro uspevanje drevesa. Za sajenje imamo določena splošna navodila, ki so se razvila iz praktičnih izkušenj. Tehnika saditve je odvisna tudi od vrste sadike (sadika z golimi koreninami, sadika v bali iz drevesnice, sadika v loncu), od časa saditve (pomlad, poletje, jesen) oz. možnosti namakanja in od vrste tal (peščena prepustna tla, težka ilovnata tla…). Izbrati moramo drevesne vrste, ki so prilagojene rastišču, kamor jih zasajamo, ali pa moramo rastiščne razmere v določeni meri prilagoditi zahtevam izbrane drevesne vrste (ustrezen substrat, namakanje, senčenje, ipd.). Pravilno posajeno drevo bo bolj odporno na spremenljive razmere in mnogo manj občutljivo. V splošnem je najboljši čas za sajenje rastlin jesen ali zgodnja pomlad, ko so rastline v mirovanju in je šok zaradi presaditve najmanjši. Sadike, gojene v loncih,se lahko uspešno sadi tudi preko poletja, če ne pozabimo na zalivanje.

Nekaj pomembnih opomb pred začetkom sajenja:

– izbira ustrezne drevesne vrste in dobrega sadilnega materiala,

– zaščita sadik med transportom, predvsem golih korenin, debla pa tudi krošnje pred mehanskimi poškodbami, vetrom in močnim soncem (rastline so še posebej občutljive spomladi, ko se že začne rast),

– če imamo rastline z golimi koreninami, je dobro, da sadilne jame pripravimo že predhodno in se lahko takoj po dostavi začne s sajenjem.

POSTOPEK SAJENJA:

1. Izkopljemo sadilno jamo, ki je vsaj dva do trikrat širša od koreninskega sistema sadike in enako globoka. Običajno se v težkih in slabo prepustnih tleh izkoplje nekoliko globljo sadilno jamo in se pripravi ustrezno drenažo.

2. Če bomo drevesu namestili oporo, zabijemo sadilni kol v jamo že pred sajenjem, da se kasneje ne poškoduje korenin.

3. Najugodneje za drevo je, da se sadiko posadi tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Če je sadika v loncu, ob odstranitvi lonca preverimo, kakšen je koreninski sistem. Sadike, ki imajo slabšo koreninsko grudo, imajo v loncu nad koreninsko grudo še precej neprekoreninjenega substrata, ki ga je najbolje odstranit ali otresti na dno sadilne jame. Če so tla dobra, postavimo sadiko iz lonca neposredno v sadilno jamo, običajno pa se doda na dno sadilne jame ustrezen substrat. Ko postavimo drevo v sadilno jamo, lahko s pomočjo ravne palice ali kar s pomočjo ročaja lopate preverimo, ali je globina sajenja prava.

4. Pri sajenju sadik z golimi koreninami, korenine pred sajenjem razprostremo čez sveže nasut substrat na dnu sadilne jame. Pri sajenju sadik, ki so rasle v loncih in imajo prepletene korenine, le-te razrahljamo, medtem ko krožno zavite korenine odstranimo.

5. Ko sadiko namestimo na pravo veličino in poravnamo, dodajamo zemljo, ki jo ob robovih in po vrhu rahlo potlačimo, da se sprime s koreninsko grudo. Običajno nasujemo v območje sadilne jame nekoliko več substrata oz. zemlje, saj se ta kasneje posede.

6. Sadiko privežemo k opori s široko, prožno vezjo. Vežemo v obliki osmice. Opora ostane ob rastlini leto ali dve, dokler se rastlina ne vraste, kasneje jo odstranimo.

7. V območju sadilne jame lahko pustimo nekoliko višji rob iz nasutega substrata in/ali zastirke, ki služi kot usmerjevalec vode h koreninam. Najugodnejša zastirka je lubje v debelini okrog 5 cm. To zadržuje vlago v tleh in preprečuje razvoj plevelov.

8. Ko je drevo posajeno, odstranimo poškodovane in suhe veje, odrežemo nepravilno rastoče veje in drevo temeljito zalijemo.

9. Za uspešno rast drevesa je nujno redno vzdrževanje, predvsem zalivanje ali namakanje v času po sajenju in preko poletja, ter dognojevanje.

Sajenje dreves

Terenska ekipa vrtnarjev iz Arboretuma vam posadi drevesa, grmovnice, trajnice ali enoletnice. Več o ponudbi

Read Full Post »


Navadni oreh (Juglans regia) je cenjen tako zaradi lesa kot tudi zaradi plodov.

Svež plod je zelen. Trdo orehovo lupino pokriva še sprva zelena, mesnata lupina. Le-ta kasneje porjavi in jo lahko uporabljamo za barvanje. Vsebuje namreč veliko tanina, tako kot tudi listi in rjavkasti ovoj jedrca.

V notranjosti trde lupine se nahaja z rjavo kožico obdano seme (orehovo jedrce). Vsebuje do 50 % maščobe. Orehovo olje so v srednjem veku pogosto uporabljali v slikarstvu.

BARVANJE Z OREHOVIMI LUPINAMI

Zaradi visoke vsebnosti tanina lahko z orehovimi mesnatimi lupinami barvamo materiale, ki jih prej nismo posebej obdelali s sredstvi za razjedanje. Lupine čez noč namočimo v mlačni vodi, naslednji dan pa jih 1 uro kuhamo v vodi. Precedimo in v kopel namočimo volno ali tkanino. Nato kopel »kuhamo« še kakšno uro in pustimo, da se čez noč počasi ohladi. Speremo z vodo in nazadnje še z vodo, v katero smo dodali 1 žlico kisa.

 

Read Full Post »


Pahljačasti javor (Acer palmatum) ima izrazito plitve korenine, kar pomeni, da ga hitro prizadene suša. Ko izbiramo mesto za sajenje, zato izberemo polsenčno lego. Delna senca je priporočljiva tudi na lahkih, peščenih tleh.

Če sadimo pahljačasti javor na sončno mesto, moramo tla v širini krošnje pokriti z zastirko. Plast borove skorje (debela 7-10 cm) ali drugega naravnega materiala zadržuje v tleh vlago in preprečuje pregrevanje tal. Zastirka je koristna tudi pozimi, ker blaži temperaturne skrajnosti.

Idealna tla za javor so sveža ali vlažna, dobro prepustna in rahla. Najboljša je peščena ilovica z večjim deležem humusa in z blago kislo reakcijo. Kljub temu, da je pahljačasti javor prilagodljiv, pa odpove na zelo težkih glinastih tleh, ki so neprepustna za vodo. Ne more preživeti tudi na tleh, ki so jih stisnili gradbeni stroji. Kjer pahljačastemu javorju razmere ne ustrezajo, ga napadajo glivične bolezni in pozimi pozebe.

Zdrava sadike so na zimski mraz občutljive le prva leta, vrasla drevesca nič več. Ob dolgotrajnih poletnih sušah pahljačasti javor zalivamo.

Oglejte si bogato ponudbo javorjev v vrtnem centru Arboretum!

Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Vsako večje drevo moramo po sajenju privezati. Na zimo se privezovanje priporoča tudi za iglavce, kot so smreke in borovci. Opora naj bi bila rastlinam v pomoč, da se lepo vrastejo in dobro ukoreninijo. Za privezovanje je priporočljivo uporabljati naravne materiale, kot so kokos, sisal, rafija … Ti trakovi naj bodo dovolj široki in naj ne vsebujejo žice. Rastlino h kolu privežemo v obliki osmice. Oporo je treba po tem, ko se sadika vraste, odstraniti. Če tega ne storimo pravočasno, se lahko vezni material zažre v deblo rastline. Rastlina je na tem delu ranljiva, saj je lahko poškodba kambija tudi vzrok propada rastline. Privez med vraščanjem večkrat zrahljamo, kajti če privez premočan se lahko zgodi, da korenine »bingljajo» v zraku. Zračni žepi, ki so okrog korenin, pa povzročijo odmrtje korenin in s tem cele rastline.

Nepravilno privezovanje dreves

 

Drevo je tako tesno privezano k opornima količkoma, da je kar obviselo med njima kot gugalnica

 

Vrvica je ostala zažrta v drevesno skorjo

Dobro vidne posledice prepozno odstranjenega preveč zategnjenega traku

 

Pravilno privezani drevesi

Ali želite, da bo tudi vašo drevo pravilno posajeno in privezano?

Besedilo: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh. in Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Orjaški luk (Allium giganteum) sodi med najvišje luke in zraste do 1,2 m visoko. Ima dolgo obdobje cvetenja, neredko se cvetovi odprejo že konec maja. Cvetovi so združeni v žarkasta socvetja pravilne okrogle oblike in merijo v premeru 10 cm. Z obliko in barvo prijetno popestrijo cvetlično gredico.

Rod lukov je z okrog 450 vrstami eden izmed najštevilnejših rodov čebulnic. V rod lukov sodijo tudi jedilne čebule, več je tudi lepih okrasnih rastlin. Če del orjaškega luka odrežemo, zaznamo značilni vonj tega rodu.

RASTIŠČE: Uspeva na sončnih rastiščih na tleh, ki so bogata z apnencem ali so nevtralna in niso preveč vlažna.

GOJENJE: Sadimo septembra in oktobra trikrat globlje od debeline čebulice, priporočena razdalja med rastlinami je 20–30 cm.

UPORABNOST: Visokorasli Allium giganteum se odlično ujemajo z visokimi steblikami, manjše pritlikave vrste lukov pa lepo popestrijo skalnjake in korita. Še dolgo po cvetenju krasijo gredice s privlačnimi dozorelimi socvetji ali kot suhe cvetlice naša stanovanja.

 

Čebulice orjaškega luka lahko jeseni kupite v vrtnem centru Arboretum.

Besedilo: Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V jesenskem času postaja košnja trate vse redkejša. Običajno je dovolj, če jo kosimo v razmiku dveh do treh tednov. Višina košnje je višja kot poleti. S tem preprečujemo obilnejšo razrast mahov, ki jih vlažno vreme in krajši dnevi spodbujajo k rasti.

Odpadlo listje na trati pograbimo ali pa ga pospravimo s kosilnico ob košnji. Kosilnica listje zmelje, pomeša s pokošeno travo in ga pobere v košaro kosilnice. Ta mešanica se bo v kompostniku hitreje razgradila, kot če bi kompostirali samo listje. Pri košenju in pobiranju listja s kosilnico pa moramo upoštevati, da opravljamo delo le v suhem vremenu, ko so listi in trava popolnoma suhi.

Polagamo travno rušo – projektiva Arboretum

Ob suhem vremenu lahko pustimo odpadlo listje nekaj dni ležati na trati in s tem ustvarimo v vrtu jesensko razpoloženje. Če je listje mokro, ga ročno pograbimo.

Gnojenje v jesenskem času opravimo le s specialnimi gnojili za jesensko gnojenje trate. Pri teh gnojilih je vsebnost dušika nizka, vsebnost kalija pa višja kot v običajnih gnojilih. Kalij je namreč element, ki veča odpornost rastlin na mraz, bolezni, sušo, škodljivce. Trata lažje in bolje prezimi.

”Čarovniške kroge” povzročajo glive, katerih hife se razraščajo v zemlji med koreninami rastlin. Glive zrastejo v obliki krogov, ki so sklenjeni ali pa prekinjeni. Bolj pogosto se pojavljajo v deževnem vremenu. ”Čarovniškim krogom” se lahko izognemo z rednim prezračevanjem in rahljanjem trate.

Besedilo in fotografije: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

Older Posts »