Za to vrsto orhideje lahko rečemo, da je pri nas najbolj pogosta in priljubljena, saj jo je tudi najlažje gojiti doma v sobi. Pred leti, ko so začele prihajati v cvetličarne prve orhideje te vrste so jih ljudje le malo kupovali saj so mislili, da so zelo zahtevne za vzgojo. A kasneje se je to zelo spremenilo. Razlog za to je, da jim prijata toplota(22 – 24 °C ) in normalni sobni zrak ter da zelo dolgo cveti ( tudi do 8 mesecev).Zahteva pa visoko zračno vlažnost, kar dosežemo z rosenjem popkov in s postano vodo. Rabi tudi veliko svetlobe in močnega poletnega sonca ne prenese. Zaščitimo jih lahko s senčnikom. Dobimo jih tudi v številnih barvah. Te so lahko: bela, rumena,rumeno-rjava, rožnata, rdeča, vijolična, pisana. Tudi po velikosti se razlikujejo. Poznamo manjše primerke, ki imajo tako tudi nekoliko manjše cvetove ter večje(višje)rasti z večjimi cvetovi. Le z listi niso prav bogato obdarjene, saj jih imajo le nekaj,okoli 7. Ti so mesnati zeleni pri nekaterih Križancih tudi nekoliko lisasti oziroma pisani. Lahko so krajši, daljši in širši kot pri Cimbidiamu (okoli 7 cm). Na spodnji strani so listi ponavadi rdečkasto bordo barve. Rastejo dokaj hitro, v enem letu ponavadi naredijo nekaj listov. Cveti zelo dolgo, do 6 mesecev in več na leto. Ko jo kupimo, ima ponavadi 1-2 in tudi več cvetnih stebel na katerih so nanizani cvetovi,ti ponavadi nimajo vonja. Odpirajo se od spodaj navzgor. Ko vsi odpadejo in ostane steblo golo, si moramo zapomniti kje je bil od spodaj navzgor prvi cvet, saj pod njim odrežemo cvetno steblo. Tako iz spečega očesa požene novo cvetno steblo in na njem se nakažejo novi cvetovi. Tako glavno cvetno steblo prikrajšujemo do osnove spodaj. Potem pa požene novo glavno cvetno steblo. Zalivamo pazljivo, približno enkrat na teden ali tudi manj. V dobi mirovanja, ko ne cveti, pa jo zalivamo še manj. V podstavku ali loncu ne sme nikoli stati voda. Lahko si pripravimo tudi posodo z vlažnim mahom in nanj postavimo orhidejo, paziti pa moramo, da ne bo preveč vlage,saj bi drugače začela gniti. Gnojimo jo približno na 14 dni z gnojili za orhideje. Občasno pa lahko uporabimo tudi ASEF ali kaj podobnega. Za čiščenje listov nikoli ne smemo uporabiti listnih loščil ampak liste zbrišemo le z suho ali vlažno krpo. Pri tem opravilu liste podpremo z roko, da jih ne polomimo. Zemlja mora biti posebna za orhideje. Bolje je,da jo imamo v nekoliko manjšem loncu, saj bo tako tudi lepše uspevala. Ko pa pride čas za presajanje, vzamemo le eno številko večji lonček (plastika ali keramika, ki ni porozna), lonec mora imeti tudi odtok za vodo. Pri tem rastlino pazljivo vzamemo iz lonca in jo prestavimo s kompletno koreninsko grudo v večjega in zasujemo s primernim substratom in pri tem pazimo,da ne poškodujemo korenin saj so zelo krhke in se lahko kaj hitro zlomijo in tako se nam rastlina kaj hitro zaustavi v rasti. Presajamo ponavadi od marca do maja.Razmnoževanje je v domačem okolju zelo težko, a včasih nam na starem cvetnem steblu namesto novih cvetov požene čisto pravo mini novo rastlino, ki ima že celo svoje korenine. Pustimo jo gor toliko časa, da se razvije v čvrsto rastlino, potem jo pazljivo odstranimo in posadimo v svoj lonček. Te orhideje nam doma lahko uspevajo tudi več let. In so nam v veselje, saj se vedno dogaja kaj zanimivega. Paziti pa moramo, da jih nimamo blizu sadja saj tako odvržejo popke še pred začetkom cvetenja. Za konec pa bom povedal še nekaj o spremljevalnih rastlinah. Dobro prenašajo bližino številnih drugih rastlin, še posebno pa se lepo prenašajo z bronelijevkami. Kot so VRIESEA, GUZMANIA, AECHMEA, BILBERGIA, NIDULARIUM in določenimi drugimi vrstami. Vse te rastline imajo rade zelo visoko zračno vlažnost.
- Falenopsis – Sobne orhideje
- Falenopsis – Sobne orhideje
Vir: Bojan Flere, Vrtnar 11, 2 (april-maj 2002), str.26-27.
Arboretum 
You must be logged in to post a comment.