Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘orhideje’


Orhideje so čudovite okrasne rastline. Njihovi nenavadni in raznobarvni cvetovi ob pravilni oskrbi poživijo naš dom in nas razveseljujejo skozi vse leto. Gotovo so tudi vas te eksotične lepotice že kdaj tako očarale, da ste si kakšno omislili tudi za svoje okno. Zbrali smo nekaj nasvetov o tem, kako najbolje skrbeti zanje.

Orhideje Razstava orhidej v Arboretumu

SVETLOBA IN VLAGA

Večina okrasnih orhidej izhaja iz vlažnih tropskih gozdov, kjer rastejo na drevesih kot epifiti. Takšno rastišče jim omogoča več svetlobe, vendar ne nudi veliko vode in hranil. Orhideje morajo zato vodo in hranila pridobiti iz zraka skozi zračne korenine. Doma je potrebno zato pri okrasnih orhidejah poskrbeti, da bodo imele na voljo dovolj vlage in svetlobe.

Orhideje potrebujejo okoli 12 ur svetlobe na dan. Najboljše jih je postaviti kar na okensko polico, ampak ne neposredno na sonce. Najprimernejša vlažnost zraka je 50 do70 %. V prostorih z bolj suhim zrakom lahko vlažnost povečate tako, da na radiator položite vlažno krpo. Lahko tudi poiščete večji podstavek in ga napolnite z vodo. Vanj položite manjši, narobe obrnjen podstavek ter nanj postavite lonček z orhidejo.

TEMPERATURA

Primerna je sobna temperatura okoli 20 °C. Vse orhideje potrebujejo še nočno ohladitev, ko je temperatura nižja za 4 do 6 °C. Orhideja ne sme nikoli stati na prepihu!

SUBSTRAT

Običajna vrtnarska zemlja za orhideje ni primerna. Uporabite rajši že pripravljen substrat za orhideje, ki ga lahko kupite v trgovini. Substrat mora biti rahel, da korenine dobijo dovolj zraka. Primernost substrata lahko preverite na preprost način: substrat namočite in stisnite v pesti. Če se substrat, ko pest razprete, sam od sebe razrahlja, je primeren za orhideje. V primeru, da ostane zlepljen v kepo, substrat ni primeren.

ZALIVANJE

Rastlino v 13 cm lončku se zaliva enkrat tedensko. Pred zalivanjem nikoli ne pozabite preveriti vlažnosti substrata! Če niste prepričani, z zalivanjem raje počakajte še kakšen dan. Rastlina ne sme nikoli stati v vodi! Za zalivanje je najbolje uporabiti deževnico ali prekuhano vodo. Pri zalivanju bodite pozorni, da ne zmočite cvetov, da se na njih ne razvijejo plesni. Voda prav tako ne sme ostajati v zalistju. Orhideje na hlodih ali v visečih košaricah je potrebno redno pršiti z vodo in vsake 4 do 5 dni za 15 minut namočiti v vodo. Slednje velja tudi za zelo izsušene orhideje v lončkih.

GNOJENJE

Orhideje ne potrebujejo veliko gnojil. Običajna gnojila za cvetoče rastline so zato zanje premočna. Najboljše je, da v cvetličarni kupite posebna gnojila za orhideje. Ne uporabljajte hlevskega gnoja ali komposta.

PRESAJANJE

Presaja se samo orhideje v lončkih. Najprimernejši čas je zgodnja pomlad, vendar nikakor ne presajajte med cvetenjem. Tudi pozimi in v suhem ter vročem poletju ni priporočljivo presajati. Orhideje je potrebno presajati vsaki dve leti. Vedno uporabite čiste lončke in svež substrat, da preprečite prenos bolezni. Star substrat previdno odstranite in odrežite odmrle dele korenin in stare peclje cvetov. Lonček do četrtine napolnite z odcednim slojem (npr. kamenčki). Nanj postavite orhidejo tako, da je koreninski vrat v višini roba lončka in okoli nasipajte navlažen substrat. Substrat se mora enakomerno razporediti med korenine. Presajene orhideje zalijte 1 do 2 dni po presajanju.

 

Povzeto po: F. Rölke. 2008. Orhideje: preprosto in eksotično. Ljubljana, Mladinska knjiga

Advertisements

Read Full Post »


Za to vrsto orhideje lahko rečemo, da je pri nas najbolj pogosta in priljubljena, saj jo je tudi najlažje gojiti doma v sobi. Pred leti, ko so začele prihajati v cvetličarne prve orhideje te vrste so jih ljudje le malo kupovali saj so mislili, da so zelo zahtevne za vzgojo. A kasneje se je to zelo spremenilo. Razlog za to je, da jim prijata toplota(22 – 24 °C ) in normalni sobni zrak ter da zelo dolgo cveti ( tudi do 8 mesecev).Zahteva pa visoko zračno vlažnost, kar dosežemo z rosenjem popkov in s postano vodo. Rabi tudi veliko svetlobe in močnega poletnega sonca ne prenese. Zaščitimo jih lahko s senčnikom. Dobimo jih tudi v številnih barvah. Te so lahko: bela, rumena,rumeno-rjava, rožnata, rdeča, vijolična, pisana. Tudi po velikosti se razlikujejo. Poznamo manjše primerke, ki imajo tako tudi nekoliko manjše cvetove ter večje(višje)rasti z večjimi cvetovi. Le z listi niso prav bogato obdarjene, saj jih imajo le nekaj,okoli 7. Ti so mesnati zeleni pri nekaterih Križancih tudi nekoliko lisasti oziroma pisani. Lahko so krajši, daljši in širši kot pri Cimbidiamu (okoli 7 cm). Na spodnji strani so listi ponavadi rdečkasto bordo barve. Rastejo dokaj hitro, v enem letu ponavadi naredijo nekaj listov. Cveti zelo dolgo, do 6 mesecev in več na leto. Ko jo kupimo, ima ponavadi 1-2 in tudi več cvetnih stebel na katerih so nanizani cvetovi,ti ponavadi nimajo vonja. Odpirajo se od spodaj navzgor. Ko vsi odpadejo in ostane steblo golo, si moramo zapomniti kje je bil od spodaj navzgor prvi cvet, saj pod njim odrežemo cvetno steblo. Tako iz spečega očesa požene novo cvetno steblo in na njem se nakažejo novi cvetovi. Tako glavno cvetno steblo prikrajšujemo do osnove spodaj. Potem pa požene novo glavno cvetno steblo. Zalivamo pazljivo, približno enkrat na teden ali tudi manj. V dobi mirovanja, ko ne cveti, pa jo zalivamo še manj. V podstavku ali loncu ne sme nikoli stati voda. Lahko si pripravimo tudi posodo z vlažnim mahom in nanj postavimo orhidejo, paziti pa moramo, da ne bo preveč vlage,saj bi drugače začela gniti. Gnojimo jo približno na 14 dni z gnojili za orhideje. Občasno pa lahko uporabimo tudi ASEF ali kaj podobnega. Za čiščenje listov nikoli ne smemo uporabiti listnih loščil ampak liste zbrišemo le z suho ali vlažno krpo. Pri tem opravilu liste podpremo z roko, da jih ne polomimo. Zemlja mora biti posebna za orhideje. Bolje je,da jo imamo v nekoliko manjšem loncu, saj bo tako tudi lepše uspevala. Ko pa pride čas za presajanje, vzamemo le eno številko večji lonček (plastika ali keramika, ki ni porozna), lonec mora imeti tudi odtok za vodo. Pri tem rastlino pazljivo vzamemo iz lonca in jo prestavimo s kompletno koreninsko grudo v večjega in zasujemo s primernim substratom in pri tem pazimo,da ne poškodujemo korenin saj so zelo krhke in se lahko kaj hitro zlomijo in tako se nam rastlina kaj hitro zaustavi v rasti. Presajamo ponavadi od marca do maja.Razmnoževanje je v domačem okolju zelo težko, a včasih nam na starem cvetnem steblu namesto novih cvetov požene čisto pravo mini novo rastlino, ki ima že celo svoje korenine. Pustimo jo gor toliko časa, da se razvije v čvrsto rastlino, potem jo pazljivo odstranimo in posadimo v svoj lonček. Te orhideje nam doma lahko uspevajo tudi več let. In so nam v veselje, saj se vedno dogaja kaj zanimivega. Paziti pa moramo, da jih nimamo blizu sadja saj tako odvržejo popke še pred začetkom cvetenja. Za konec pa bom povedal še nekaj o spremljevalnih rastlinah. Dobro prenašajo bližino številnih drugih rastlin, še posebno pa se lepo prenašajo z bronelijevkami. Kot so VRIESEA, GUZMANIA, AECHMEA, BILBERGIA, NIDULARIUM in določenimi drugimi vrstami. Vse te rastline imajo rade zelo visoko zračno vlažnost.

Falenopsis – Sobne orhideje
Falenopsis – Sobne orhideje

 Vir: Bojan Flere, Vrtnar 11, 2 (april-maj 2002), str.26-27.

Read Full Post »


V nedeljo nas je obiskal dr. Nejc Jogan, uni. dipl. biol., ki nam je predaval o divjih orhidejah. Mnogi namreč ne vedo, da divje orhideje rastejo v Sloveniji, saj so pogosto manj opazne in jih težje prepoznamo kot orhideje. Vse divje orhideje v Sloveniji so zaščitene in večinoma spadajo med redke vrste. Ločimo travniške, močvirske, gozdne in visokogorske divje orhideje. Zaradi posegov človeka v naravo (gnojenje, izsuševanje močvirnatega sveta, prezgodnja košnja, onesnaženje itd.) pogosto izginjajo.

Najpogostejše divje orhideje so kukavice (Orchis) in močvirnice (Epipactis). Omeniti moramo tudi rod murk (Nigritella), med njimi še posebej tukajšnji endemit Kamniška murka(Nigritella lithopolitanica).

Zanimivo je, da se orhideje razmnožujejo s semeni, ki nimajo rezervnih snovi, da bi po kalitvi hranile rastlinsko zasnovo – tako vse dokler orhideja ne požene prvih listov vlogo prehranjevanja opravljajo glive. Nekatere divje orhideje so prilagodile način prehranjevanja iz avtotrofnega v heterotrofnega, tako da ne vsebujejo klorofila in ne opravljajo fotosinteze; prehranjujejo se s pomočjo gliv. Ta pojav imenujemo miksotrofija.

Divje orhideje morda niso tako atraktivne kot tropske, a smo vendarle lahko ponosni nad njihovo pestrostjo in zanimivimi prilagoditvami okolju.

Divje orhideje - Kamniška murka

Pripravila: Sandra Zidar, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja

Read Full Post »