Dalija velikanka

Dalije so priljubljene okrasne rastline, ki jih poznajo vsi ljubitelji vrtnarstva. Domovina dalij je Mehika, Srednja Amerika in Kolumbija, kjer dobro uspevajo na visokih nadmorskih višinah. Najvišja med dalijami je slabo poznana Dahlia imperialis, ki zraste običajno 6 metrov, lahko pa tudi do 10 metrov visoko.

Gomolje te velikanke sadimo aprila v dobro prepustna tla. Bogato nam bo zacvetela novembra – tik pred prvo zmrzaljo. Cvetovi so številni in nežno rožnate barve.

V Arboretumu smo jo posadili v cvetlično korito na dvorišču uprave.

Zgodnje zmrzali bodo žal prekinile rast. Nadzemni deli rastline bodo propadli. Gomolje lahko izkopljemo in shranimo v suhem skladišču ter jih zopet posadimo spomladi. Tako velike kot majhne dalije nam bodo cvetlične gredice obarvale s svojimi privlačnimi cvetovi. Vabljeni, da  jih pridete občudovat!

Slika: http://www.strangewonderfulthings.com

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Read Full Post »

Navodila za sajenje dalij

Čas sajenja: pomlad

Globina sajenja: 5 cm

Razmak med gomolji: 20-35 cm

Čas cvetenja: julij- oktober oz. do prvih slan

Višina: 40 cm

Lega: sončna

Uporaba: To je nizka sorta zato jo lahko posadimo kot obrobo gredice, posajena v večjo posodo je lahko lep okras balkona, terase, vhoda.

Navodilo za sajenje: sajenje dalij v gredice običajno priporočamo po ledenih možeh (po 15. maju). Seveda pa jih lahko (odvisno od lege, seveda) posadite tudi malo prej, saj gomolji počasi odganjajo in skrb, da bi mraz uničil mlade poganjke je skoraj odveč, saj so brsti prekriti z zemljo. V primeru mraza so problematični le zeleni deli rastline nad površino zemlje. Če smo jih posadili kot obrobo, je še najmanjša težava, da rob, kjer so posajene, v primeru mraza zaščitimo s kopreno. Jeseni, preden rastline pomori zmrzal, gomolje previdno izkopljemo, očistimo in nekoliko osušimo. Zložimo v zabojčke in jih shranimo v zračni kleti.

Pri sajenju v posode pazimo, da izberemo lonec z drenažno odprtino in poskrbimo za kvalitetno drenažo – vsaj 3 cm (koščki lončevine, glinopor, drobir). Nato lonec do približno ½ napolnimo z vrtno prstjo ali substratom, ki vsebuje dovolj glinenih delcev, položimo gomolj in ga zasujemo. Pri določanju, kako globoko bomo posadili gomolj se ravnamo po zgoraj navedenem priporočilu. Pazimo, da pustimo dovolj visok rob za zalivanje. Zalijemo. Na začetku, preden rastlina požene zelene liste, zalivamo previdno, ravno toliko, da je substrat vlažen. Če zalivamo preveč se kaj hitro lahko zgodi, da začno gomolji gniti. V času intenzivne rasti naj bo prst vedno vlažna. Dognojujemo tedensko s tekočimi gnojili za cvetoče rastline.

Nasveti:

• Da bodo dalije zacvetele prej kot sicer, jih silimo (podobno kot gomoljne begonije in kane). V marcu jih posadimo v vlažen substrat in hranimo na svetlem, ne pretoplem mestu. Če je prostor pretopel in premalo svetel so mladi poganjki pretegnjeni, tega pa ne želimo! Skrbimo, da je substrat ves čas vlažen, ne pa moker. Ko mine nevarnost pozebe jih postavimo v zavetno lego na prosto, da se utrdijo, kasneje premaknemo na izbrano mesto.
• Da bodo stopnice ali terasa ostale čiste, v posodo najprej nasujemo drenažo in notranjost lonca obložimo z vsaj dvojno plastjo nekoliko debelejše koprene, ki bo zadržala drobne delce prsti. Tako bo skozi drenažno odprtino pritekla čista odvečna voda in težav z madeži na ploščicah ne bo.
• Ali veste kako obrniti gomolj? Gomolj posadimo tako, da ostanki lanskoletnega stebla sili navzgor. Tako je namreč rasla prejšnjo sezono. Odebeljene dele previdno in enakomerno razporedimo. V vsakem delčku je shranjena zaloga hranil. Škoda bi jih bilo poškodovati (ker začno gniti) ali zavreči!
• Poletja naj dalije ne preživijo stisnjene k vroči steni. Vedno jih malo odmaknemo, tako da lahko zrak nemoteno kroži. Rastline bodo tako bolj zdrave in čvrste.
• Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, da bodo dali prostor novim. Odcveteli cvetovi niso lepi, pa še s tvorbo semena izčrpavajo rastlino in porabljajo hranila, ki bi jih lahko dobili novi popki iz katerih bi se lahko razvili novi cvetovi.
• Bodite pozorni na polže, saj jim dalije zelo teknejo!

Pripravila: Jana Cunder, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

Dnevi dalij v Arboretumu

Dalije so rastline, ki nas razveselijo v drugi polovici poletja. Njihov dom je v Srednji Ameriki. Najraje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh, ampak le do prve jesenske slane. Vabljeni na ogled poletnih lepotic v Arboretum Volčji Potok.

Ali ste vedeli, da…

• je dalija nacionalna roža Mehike? Hribovja Mehike in Gvatemale so naravna rastišča prednic današnjih sort dalij.
• naj bi Azteki dele rastlin uporabljali za hrano in zdravila?
• so dalije poimenovane po švedskem botaniku Andersu Dahl-u, ki je deloval v 18.stol.?
• so imele divje dalije le en krog cvetnih listov, ki obdajajo rumeni disk cvetov?
• dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh?
• cvetijo celo poletje, do prvih jesenskih slan?
• so dalijam nevarni polži in uši?
• mlade rastline vršičkamo, s tem vzpodbudimo rast stranskih poganjkov in bujnejše cvetenje?

Dalije so ene izmed najlepših poletnih čebulnic, saj jih skoraj nobena druga rastlina ne prekaša v velikosti, obliki in raznobarvnosti cvetov. Ali mislite, da so dalije naravno razširjene v Evropi? Če tako mislite, potem se motite.

Naravno so razširjene v Mehiki, Srednji Ameriki in Kolumbiji, kjer raste najmanj 36 različnih vrst dalij. Gojenje dalij si nismo izmislili sedaj v sodobnem svetu. Zgodovina gojenja dalij sega v zgodovino, še preden so španski kolonialisti zasedli Srednjo in Južno Ameriko. Najbolj znani so Azteki, ki so dalije gojili v prehrambene, zdravilne in obredne namene. Iz neke drevesne vrste dalij so si delali celo majhne pipe. Zaradi inulina ima gomolj veliko prehrambeno vrednost, poleg tega pa vsebuje še antibiotične spojine. Tako inulin, kot antibiotične spojine se nahajajo v skorji gomolja. Cvet dalij pa je za Azteke veljal kot simbol sonca, zato jih je azteški vladar Moctezuma stalno nosil na sebi.

Dalije so leta 1872 prišle v Evropo (Nizozemsko) iz Mehike. Od vseh rastlin v pošiljki, je preživela samo ena. Rastlina je naredila tako lep cvet, da so se vrtnarji hitro ogreli za dalije in so hlapeli po različnih oblikah, velikostih in barvah cvetov. Tako so v Ameriki in Evropi začeli z žlahtnjenjem dalij. Leta 1934 je Marshall Howe iz newyorškega Botaničnega vrta registriral več kot 14.000 sort dalij. Sedaj ja na Svetu znanih 20.000 različnih sort.

Dalije zrastejo v različne višine. Segajo od skromnih 30 cm do spoštljivih 240 cm. Ločimo jih še po velikosti, obliki in barvi cvetov. Predvsem je pomembna velikost cvetov, po katerih so razmejili različne skupine.

Tako ločimo šest skupin:

• gigantske sorte (cvetovi v premeru presegajo 250mm),
• velike sorte (cvetovi v premeru od 200 – 250mm),
• srednje sorte (cvetovi v premeru od 155 – 200mm),
• majhne sorte (cvetovi v premeru od 115 – 155mm),
• miniaturne sorte (cvetovi v premeru od 50 – 115mm) in
• mini sorte (cvetovi v premeru manjši od 50mm).

Read Full Post »