Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘drevo’


Izmed pahljačastih javorjev (Acer palmatum) so med ljudmi najbolj priljubljeni takšni z rdečimi listi. Niso pa edini, saj se sorte med seboj razlikujejo tudi po višini in obliki rastlin ter narezanosti listov.

Pahljačasti javorji imajo plitve korenine, kar pomeni, da jih hitro prizadene suša. Ko izbiramo mesto za sajenje, izberemo polsenčno lego. Če sadimo rdeči javor na sončno mesto, moramo tla v širini krošnje pokriti z zastirko 7-10 cm na debelo. Plast borove skorje ali drugega naravnega materiala zadržuje v tleh vlago in preprečuje pregrevanje tal.

Ob dolgotrajnih poletnih sušah rdeči javor zalivamo. Zdrave sadike so na zimski mraz občutljive le prva leta. Obrezovanju se izogibamo.

Pahljačasti javorji lahko živijo več deset let.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Magnolije so drevesa in grmi, ki z bleščečimi cvetovi oznanijo konec zime. V Vrtnem centru imamo širok izbor po sortah in velikostih sadik. Ta teden  predstavljamo zvezdasto magnolijo (Magnolia stellata).

Je počasti in čvrsto rastoč grm, idealen za majhen vrt. Cveti prva med vrtnimi magnolijami.

Potrebuje dobra, humozna in enakomerno vlažna tla. Posadimo je na sončno in zavetno mesto. V senci preživi, a šibko cveti.

Bolje jo je saditi spomladi kot jeseni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Prezračevanje koreninskega sistema z razpihovanjem zemljine s pomočjo gradbenega kompresorja s stisnjenim zrakom je učinkovito, hitro in ne povzroča poškodbe na koreninah.

Spihovanje korenin v urbanem okolju

Zračnost tal je zagotovo eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na vitalnost rastlin. Koreninam omogoča optimalno razrast korenin, bujno razraščanje koreninskih laskov, boljši sprejem kisika in lažje oddajo ogljikovega dioksida skupaj z drugimi plini ter boljšo absorpcijo padavinske vode. Vse to vpliva na vitalnost drevesa. Optimalnejši ko so pogoji za rast, vitalnejše je drevo.

Urbana drevnina pogosto raste v slabih rastiščnih razmerah. Korenine imajo premalo rastnega prostora, tla so zbita in onesnažena. Z invazivni gradbeni posegi se pogosto poškoduje korenine. Problematično je tudi odvodnjavanje padavinske vode stran od koreninskega sistema, ker onemogoča sprejem vode od zgoraj.

Za prezračevanje koreninskega sistema z metodo spihovanja zemljine se uporabi gradbeni kompresor in posebno cev, skozi katero stisnjen zrak potuje z zelo veliko hitrostjo. Na ta način se brez posledic za korenine in deblo zrahlja zelo zbita tla ali izkoplje preveč zasut koreninski vrat. S tem zagotovimo tudi več prostora za razrast korenin in večjo dostopnost padavinske vode. Znatno se izboljša izmenjava plinov v smeri tla – ozračje in obratno. Zbito in pusto zemljo brez hranil, ki je v večini primerov kontaminirana z izpušnimi plini, se zamenja z zračnim in hranljivim substratom.

Spihovanje korenin s kompresorjem in posebno cevjo

Takšen sistem prezračevanja bi bilo smiselno uporabiti pri vseh drevesih v urbanem okolju, ki imajo zbito zemljo v območju korenin, in pri drevesih, ki ne izkazujejo dobre vitalnosti. Stabilnost drevesa se s prezračevanjem koreninskega sistema ne zmanjša. Korenine so prepredene po zelo veliki površini (če imajo dovolj rastnega prostora, seveda), zato se nikoli ne prezrači popolnoma vseh korenin in koreninskih laskov. To pomeni, da je metoda povsem varna.

Prezračevanje koreninskega sistema z ročnim orodjem je zamudno opravilo, izjemno naporno, na koreninah pa pusti velike mehanske poškodbe. Medtem ko prezračevanje korenin z razpihovanjem zemljine ne povzroča mehanskih poškodb na koreninah in je znatno hitrejše. Odstranijo se le odmrli in slabo pritrjeni koreninski laski. Curek zraka korenin ne sme poškodovati, v kolikor je tako močan da povzroča poškodbe, je treba pritisk zraka iz cevi zmanjšati.

Korenine se lahko prezrači na različne načine:

  • Ploskovno: pri tem načinu se prezrači koreninski sistem na površini, ki obsega površino od koreninskega vratu do 2/3 projekcije krošnje. Prezračeni material se odstrani in nadomesti s svežo humozno zemljo. Območje korenin, ki je obremenjeno s prometom (pešci, kolesarji, avtomobili), se mora zavarovati pred ponovnim zbijanjem tal.
  • Točkovno: pri tem načinu se točkovno prezrači korenine do 60 cm v globino. Na takšen način se prezrači površino tal od debla do oboda krošnje.
  • Po kanalih: ta način prezračevanja korenin je primeren za obnovitev glavnih korenin drevesa. Prezračujemo po vzorcu pajkove mreže.
  • Izkopavanje koreninskega vratu: ne glede na zgoraj omenjene načine prezračevanja korenin je izkop zasutega koreninskega vratu nujen. Pri tem se pokažejo tudi morebitne nepravilnosti rasti korenin. Korenine, ki so opasane okoli debla, onemogočajo njegovo normalo debeljenje ter zavirajo dotok hranil in vode. Zasuti koreninski vrat je podvržen trohnobnim procesom, ki povzročijo prehiter propad drevesa, poruši se lahko tudi stabilnost drevesa. Takšno drevo je nevarno za okolico.

Neprezračena, zbita tla zmanjšajo vitalnost drevesa, saj imajo korenine oteženo izmenjavo plinov. V kolikor je želja po ohranitvi takšnega drevesa, mu je treba izboljšati vitalnost. Prezračevanje koreninskega sistema je eden izmed priporočljivih ukrepov, s katerim drevesu dvignemo vitalnost.

 

Besedilo in fotografije: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Več o arboristiki

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Spoštovani g. Mastnak,
večkrat na raznih oddajah spremljam vaše nasvete, tudi glede dreves, zato se obračam na vas za pomoč.
Pred hišo v Kopru smo pred cca. 20 leti posadili lipo, ki je vsa leta lepo rastla in se razvila v pravo košato drevo. Pred 2 letoma smo pod njo in okoli nje v obsegu krošnje naredili poseg, ki jo je očitno zelo pretresel. Naredili smo kamniti tlak cca. 4 m2 in postavili kamnito mizo ter klopci. Za ta poseg smo izkopali cca. 10 cm v globino (vidno na sliki). Poleg tega smo prenovili travnik okoli nje (prekopali zemljo, poravnali in zasadili novo travo). Vse to smo delali v poletnem času, ko je bila lipa zelo košata. Že naslednjo sezono in sedaj že drugo 2 leto lipa ne razvije krošnje kot običajno. Naredi zelo majhne liste in sence pod njo skoraj ni. Prej smo vsako leto porezali zelo veliko poganjkov znotraj krošnje, vej ipd. Sedaj nič več.
Vljudno prosimo za vašo pomoč glede opisane zadeve.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Kolikšen delež korenin ste s posegom prizadeli, toliko je vaša lipa sama reducirala krošnjo. Korenine in krošnja so soodvisni, drug drugega podpirajo in poseg v en del prizadene drugega. Redukcija krošnje je samoprilagoditev drevesa na poškodbe korenin, ki jih je doživelo.
Ljudje imajo napačen vtis, da je korenin v zemlji toliko kot krošnje nad zemljo. V resnici je korenin za približno 20 % krošnje, torej se vsaka uničena korenina v krošnji pozna petkratno. Dodatna omejitev za uspevanje korenin je globina, kjer lahko rastejo. Velika večina se jih razvije med 15 in 45 cm globine: zgoraj je presuho, nižje premalo zračno. Če ste sredi sredozemskega poletja odstranili ali prekopavali zgornjih sloj zemlje, niste uničili samo korenin, ki ste jih fizično poškodovali, ampak tudi tiste, ki so rasle 15 cm pod nivojem odkopanih tal, ker so se z zemljo vred presušile. Kakor se vi pod vodo utopite, se korenine v presušeni in pregreti zemlji posušijo in odmrejo.
Težava je tudi v tem, da Obala za lipo ni idealna izbira. Je presuho in prevroče zanjo. Iz slike vidim, da gre za velikolistno lipo (Tilia plathyphyllos), ki je vrsta za deževni del Slovenije. Že če bi bili posadili lipovec (Tilia cordata), bi bilo to bolj modro, ker prenese več poletne suše in vročine. Kot drevo za senco sta na Obali bolj preverjena murva (dobite lahko sorte brez plodov, da ni packarije) ali koprivovec.
Kaj lahko naredite? Letos poleti zalivajte v suši 1x na 10 dni s toliko vode, da bo prišla pol metra globoko. Območje korenin je vertikalna projekcija krošnje + 1,5 m navzven, pravi nemški standard, in tega morate zaliti. Naslednje leto, zgodaj spomladi, pognojite z mineralni gnojilom (spraviti ga morate pod travno rušo) in skrbite, da se tla vsaj do srede maja ne presušijo. Želim vam, da bi si lipa opomogla, čeprav jamstva za to ni. Lipa je živo bitje in se ta obnašajo individualno.

Read Full Post »


Namen tekmovanja je predstavitev drevesnega plezanja, ki ga uporabljajo arboristi pri svojem delu širši javnosti, izmenjava izkušenj in znanja. Tekmovalci so se pomerili v petih različnih disciplinah. Vsaka disciplina je imela svojo postajo, na kateri sta bila dva sodnika. Sodniki so točkovali izvedeno delo in merili čas, ki ga je tekmovalec potreboval za izvedbo določene naloge.

Discipline na tekmovanju so bile:

  • Delovno plezanje – tekmovalec pokaže kako spreten je v premikanju po drevesni krošnji z uporabo plezalnega pasu, delovne vrvi in ročne žage
  • Reševanje ponesrečenca – tekmovalec se izkaže v hitrosti reševanja ponesrečenca, ki je obvisel na vrvi na drevesu in se sam ni sposoben varno spustiti na tla
  • Metanje metalne vrvice in vzpostavitev dostopne vrvi – tekmovalec mora v čim krajšem času vzpostaviti vrv za dostop v drevesno krošnjo na dve točke izmed osmih označenih
  • Hitrostno plezanje – tekmovalec pleza po v naprej določeni poti na drevo do višine 25 m
  • Footlock – posebna disciplina, kjer se mora tekmovalec s pomočjo prusikovega ali drugega odobrenega vozla povzpeti po dvojni vrvi v drevo 12 m visoko

Tekmovanja se je udeležilo 18 tekmovalcev, ki se ukvarjajo z nego dreves na višini in posamezni dijaki SGLS Postojna.

Drevesnega plezanja v Postojni sta se udeležila tudi naša arborista Mirko Silan in Jan Maček. Pomerila sta se v vseh disciplinah in po številu točk pristala v zlati sredini. Tekmovanje je trajalo cel dan, med posameznimi disciplinami je bilo dovolj časa, da so si tekmovalci med seboj izmenjali znanje in izkušnje.

 

Pripravil: Vasja Dornik univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

Za darilo sem dobila sadiko davidije (Davidia involucrata). Prosila bi vas za nasvet in sicer ali zahteva kakšen poseben način saditve in kako je potrebno pripraviti zemljo. Kakšna lokacija ji najbolj odgovarja? Saj se bojim, da ne bi uspela, glede na to, da naj bi šlo za redko sadiko pri nas.

Davidija

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Davidija je zelo nezahtevno drevo. Potrebuje prostor – kakšnih sedem metrov premera, da bo lahko prišla do izraza. V mnogo letih lahko pričakujete tudi tolikšno višino.

Saditev: izkopljite luknjo, ki ima dvakratni premer lonca, v katerem ste dobili davidijo. Luknja mora biti tudi tako globoka, kot je globoka koreninska gruda v loncu. Dodatno celo dno sadilen jame prelopatate (prešihtate). Nobenega gnoja v luknjo! Vsaj tri leta pustite kolobar nad koreninami, ki ga morate redno okopavati, da se trava ne zaraste. Pri spomladanskem okopavanju po kolobarju raztresete uležan hlevski gnoj ali mineralno gnojilo in ga plitvo vkopljete.

Lega je lahko srednja, lahko nekoliko bolj vlažna ali tudi suha. Vrsta je prilagodljiva.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

V samem arboretumu je grm oziroma drevo, ki ima zelo velike (dolge) liste, podobne kostanjevim (velikost celo do A3 formata). Raste ob poti v Hujski smeri. Zanima me kako se ta rastlina imenuje in kaj več o njej.

List magnolije

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Drevo, za katerega sprašujete, je spodajbela magnolija (Magnolia hypoleuca), s sinonimom narobejajčasta magnolia (Magnolia obovata). Oba vrstna pridevka opisujeta liste. »Spodajbela« je ta magnolija zato, ker so listi na spodnji strani belkasti. Bledo spodnjo stran je videti tudi na fotografiji, na kateri je list že rjav. »Narobejajčasta« je zato, ker so listi najširši v zgornji tretjini dolžine, gledano od peclja proti vrhu.

Drevo je doma na Japonskem, kjer je najbolj številno na otoku Hokaido. Posamezna drevesa uspevajo do 1800 m nad morjem. Razen na Japonskem raste spodajbela magnolija v naravi tudi v Rusiji in sicer na otoku Kunaširju, najbolj južnem izmed Kurilskih otokov.

V Evropi je zanimivost botaničnih vrtov. Cvetove ima lepe, a slabo opazne, ker drevo cveti, ko je že polno olistano. Iz cvetov se razvijejo posebne vrste birni plodovi, ki pritegnejo pozornost z vijoličasto rdečo barvo. Najslikovitejši so pa vendar velelisti, ob katere se je »spotaknila« tudi naša obiskovalka.

Birni plod-magnolija

Birni plod

Cvet-magnolija

Cvet

Read Full Post »

Older Posts »