Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘plod’


Na jesenskem sprehodu se na hlače rad obesi slepi potnik – repinec. Bodeče kepice, ki jim ponekod pravijo pasji strici, so plodovi repinca. Navadno gre za navadni repinec (Arctium lappa), ki je pogostejša od dveh vrst, ki v naravi uspevata v Sloveniji. Je dvoletna rastlina, ki prvo leto požene samo liste, drugo pa meter ali več visoko razvejano steblo s cvetovi. Cvetovi so v koških, kar je značilno za družino nebinovk in radičevk (Asteraceae). Iz posamičnih cvetov v košku se razvijejo plodiči s kaveljčki. Zreli plodovi na posušenem steblu čakajo, da se obnje podrsa dlakava žival (ali oblečeni človek), se zapnejo obnjo in grejo na potovanje. Kjer se žival čisti, tam otrebi »nesnago« iz dlake in repinec ima možnost, da se na novem mestu zaseje.

Otroci se radi obmetavajo z repinčevimi glavicami, ki jih najdejo v naravi. Repinec pa že poleti ali zgodaj jeseni iščejo zeliščarji. Je zdravilna rastlina s tradicijo. Listom in korenikam poleg drugega pripisujejo, da znižujejo sladkor v krvi in ženejo na vodo.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

V samem arboretumu je grm oziroma drevo, ki ima zelo velike (dolge) liste, podobne kostanjevim (velikost celo do A3 formata). Raste ob poti v Hujski smeri. Zanima me kako se ta rastlina imenuje in kaj več o njej.

List magnolije

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Drevo, za katerega sprašujete, je spodajbela magnolija (Magnolia hypoleuca), s sinonimom narobejajčasta magnolia (Magnolia obovata). Oba vrstna pridevka opisujeta liste. »Spodajbela« je ta magnolija zato, ker so listi na spodnji strani belkasti. Bledo spodnjo stran je videti tudi na fotografiji, na kateri je list že rjav. »Narobejajčasta« je zato, ker so listi najširši v zgornji tretjini dolžine, gledano od peclja proti vrhu.

Drevo je doma na Japonskem, kjer je najbolj številno na otoku Hokaido. Posamezna drevesa uspevajo do 1800 m nad morjem. Razen na Japonskem raste spodajbela magnolija v naravi tudi v Rusiji in sicer na otoku Kunaširju, najbolj južnem izmed Kurilskih otokov.

V Evropi je zanimivost botaničnih vrtov. Cvetove ima lepe, a slabo opazne, ker drevo cveti, ko je že polno olistano. Iz cvetov se razvijejo posebne vrste birni plodovi, ki pritegnejo pozornost z vijoličasto rdečo barvo. Najslikovitejši so pa vendar velelisti, ob katere se je »spotaknila« tudi naša obiskovalka.

Birni plod-magnolija

Birni plod

Cvet-magnolija

Cvet

Read Full Post »


Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) je drevo, ki ga je mogoče opisati na veliko načinov. Lahko govorimo o živem fosilu, lahko razmišljamo o tabletah Bilobil, ki so narejene iz značilnih, pahljačasto oblikovanih listov ginka, ali pa verjamemo, da je to drevo z ogromno pozitivne energije. Lahko pa rečemo tudi, da je to drevo, katerega plodovi najbolj smrdijo.

Pri dvokrpem ginku jeseni z vej najprej odpadejo listi, šele za njimi plodovi. Ker je ginko dvodomna rastlina, se plodovi razvijejo le na ženskih rastlinah in le pod temi jih tudi najdemo. Velja pa, da jih prej zavohamo, kot zagledamo. Mesnato osemenje rumene ali oranžne barve vsebuje masleno kislino, ki oddaja pri razkrajanju strašen smrad. Primerjamo ga lahko s smradom pokvarjenega švicarskega sira, žarkega masla in še s čim bolj smrdljivim. Ne smrdi le plod, ampak tudi okolica drevesa.

Plodovi, ki jih Kitajci imenujejo »srebrne marelice«, odpadejo za listi.

Ob dotiku s kožo lahko maslena kislina in drugi alergeni, ki so tudi prisotni, povzročijo hude alergične reakcije na koži, celo mehurje. Če prenesemo te snovi v oči, postane stvar že kar nevarna. Če bi koga izmed bralcev zamikalo, da poskuša iz semena sam vzgojiti drevo, naj nabira plodove, nato izlušči semena in jih opere z gumijastimi rokavicami na rokah. Oprana in posušena so videti kot velike pistacije.

Človeku bolj prijazna pa so jedrca semen, ki so, če jih spražimo, užitna.

*Ker spada ginko botanično med golosemenke, pri njem v botaničnem jeziku ne govorimo o plodu, ampak o semenu z mesnatim osemenjem.

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »