Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Zanimive rastline’ Category


Je hibiskus, ki je velik, večji in najlepši. V eni sezoni zraste do 1,5 metra visoko in ima cvetove premera do 30 cm. Cvetovi so lepih, čistih in sijočih barv, prav nič zaprani kot so cvetovi mnogo navadnih grmastih hibiskusov.
Točno ime za to orjaško cvetlico je močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos). Po imenu lahko sklepamo, da ljubi vlago, pa tudi hranljiva, močno organska (kompostna) tla.
V hladnih zimah pozebe, zato ga imenujemo enoletnega. Pogosto spomladi odžene iz korenin. Če tla pred zimo na debelo prekrijemo z listjem, je to tem bolj verjetno.
Cveti do oktobra. Orjaški cvet je odprt samo en dan, a zalivana in pognojena rastlina odpira vsak dan nove in nove cvetne popke.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Veje lataste hortnezije se zaključijo z velikimi stožčastimi socvetji. Odvisno od sorte so lati beli, rožati ali bordo rdeči. Cvetijo v drugi polovici poletja in v zgodnji jeseni.

Lataste hotenzije so nazahtevne in zelo opazne grmovnice za polsenčno in sončno lego. Zemlja zanje mora biti prepustna in vlažna.

Obrezujemo jih zgodaj spomladi. Če jih temeljito skrajšamo, bodo socvetni lati zelo veliki; sicer bodo manjši, a jih bo več.

Arboretum Volčji Potok ima na zalogi mnogo sort latastih hortnezij, npr. ‘Conffetii’, ‘Diamantino’, ‘Diamond Rouge’, ‘Grandiflora’, ‘Kyushu’, ‘Pink Diamond’, ‘Pinky Winky’, ‘Unique’ idr.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Iskrnice (Heuchera) so zelo trpežne vrtne trajnice. Celo rastno dobo so lepe zaradi obarvanih listov. Nad njih se v času cvetenja vzpnejo še tanka stebla z oblakom drobnih belih ali rdečih cvetkov.

Uspevajo v običajnih vrtnih tleh. Zemlja naj bo zmerno vlažna, nič hudega pa ne bo iskrnici ob kratkotrajni suši. Velika odlika iskrnic je prilagodljivost: so za sončne, polsenčne in senčne lege.

V Arboretumu so naprodaj sorte z različno obarvanimi listi. Večina ima temno rdeče in purpurno listje, včasih s srebrnim leskom.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Liatris je efektna trajnica za sonce in poletje. Sadimo jo na mesta, kamor se upre sonce, a se vendar zemlja popolnoma ne presuši. Liatris sadimo v bogato, humozno zemljo.

Je nezahtevna trajnica, ki cveti julija in avgusta. Na prepustnih tleh nima težav z zmrzaljo. Če  imamo težko zemljo, jo naredimo odcednejšo z dodatkom peska.  Vsako peto leto liatris zgodaj spomladi izkopljemo in razsadimo.

Liatris je magnet za metulje.

Po koncu cvetenja porežemo vrhove stebel. Pred zimo porežemo celo rastlino nekaj centimetrov nad tlemi. Prezimi s podzemnimi deli.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Kako pognojiti hortenzije, da bodo cvetele rdeče oz. temno roza, kot so bile prvotno. Sedaj so modre.

Foto: Mateja Račevski

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Barva hortenzij je odvisna od značilnosti zemlje. Če so se hortenzije obarvale modro, je to znak, da so tla kisla. Ste hortenzije sadili v šoto? Če jih niste sadili v šoto, potem imate opravka z raščenimi kislimi tlemi, kar je v Sloveniji redkost. Takšna so, denimo, idealna za gojenje ameriških borovnic in rododendronov.
Kako hortenzije v kislih tleh »prebarvati« v rožnato? Tako, da povsod okoli hortenzije vdelate v tla velike količine karbonatno-dolomitnega peska. Idealen je »mokast« pesek za posipanje cest. Pesek mora priti do globine korenin; če se hortenzije še mlade, jih je bolj pozno jeseni presaditi v gredo, pripravljeno pretežno iz mletega karbonatno-dolomitnega peska.

Read Full Post »


Hoste so dolgožive trajnice z okrasnim listjem, ki ostane privlačno do pozne jeseni. Na voljo so v velikem številu sort, ki se razlikujejo po višini, barvnih tonih in obrobljenosti listov ter po času cvetenja, ki se pojavlja od junija do septembra.

S hostami učinkovito ozelenimo in popestrimo polsenčne in senčne kotičke. V vlagi in hladu, ki veliki večini okrasnih rastlin ne ustrezata, hoste uživajo. Primerne so tudi za kombiniranje z drugimi trajnicami in grmovnicami.

Saditi jih moramo v humozna tla. Presenetljivo dobro uspevajo v posodi, če te ne postavimo na neposredno sonce.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Maslenice so vrtne trajnice, s katerimi je malo dela in veliko veselja. Cvetijo od konca maja do septembra. Cvetovi se razpirajo en za drugim na pokončnih steblih, ki ne potrebujejo opore.

Maslenice sadimo v dobro pripravljena tla, kjer bodo živele in cvetele veliko število let. Na marajo mokre zemlje. Ob hudi suši jih vseeno zalivamo, da ne zastanejo s cvetenjem. Maslenice ne potrebujejo presajanja, koristi pa jih vsakoletno gnojenje s kompostom.

So prilagodljive in uspevajo na soncu in v polsenci. Najlepše so v skupinah lihega števila sadik. Sadimo 40-50 cm vsaksebi.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Read Full Post »

Older Posts »