Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Zanimive rastline’ Category


Pogled na cvetoče divje kostanj je vedno navdušujoč. Pri opazovanju cvetov oz. socvetij sem naletela na različne vrste oz. sorte divjega kostanja. Poglejmo katere.

Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) je v Sloveniji najpogosteje sajen divji kostanj. Ljudje so prepričani, da je to naša domača drevesna vrsta, tako domač nam je. Pred ledenimi dobami je rasel po vsej Evropi, danes v naravi raste le na Balkanskem polotoku.

Pokončna, do 30 cm dolga socvetja sestavljajo številni belkasti cvetovi, pogosto olepšani z rdečo ali rumeno pego. Sorta z vrstnatimi cvetovi je Baumannii.

Divji kostanj je drevesna vrsta, katere pojavnost v Sloveniji upada. Razloga sta dva: škodljivec zavrtač divjega kostanja in glivična bolezen listna sušica. Oba povzročita, da listi že poleti porjavijo in včasih celo odpadejo.

Rožnati divji kostanj (Aesculus × carnea Hayne) je v primerjavi z navadnim divjim kostanjem nižje drevo. Na rožnatih ali rdečih cvetovih, ki sestavljajo do 20 cm dolga socvetja, najdemo rumeno pego.

Rožnati divji kostanj ne raste v naravi, najdemo ga le kot okrasno drevo. Nastal je s križanjem navadnega in rdečega divjega kostanja.

Rumeni divji kostanj (Aesculus flava Soland.) je okrasno drevo, ki izhaja iz Severne Amerike. Že ime pove, da so njegovo cvetovi rumene barve. Po obliki so ožji kot pri prej naštetih vrstah. V Sloveniji redko naletimo na njega.

Drobnocvetni divji kostanj (Aesculus parviflora Walt.) je širok grm, visok do 5 m, cveti poleti (julija in avgusta) z drobnimi belimi cvetovi.

V maju, ko cvetijo drugi divji kostanji, drobnocvetni divji kostanj šele nastavlja svoja socvetja.

 

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Advertisements

Read Full Post »


Fotergila (Fothergilla major) je pri nas še malo razširjen grm. Prvič je privlačen konec aprila, ko na golih vejah odpre velike bele mačice. Drugič jeseni, ko se barva na listih preliva od oranžne do karminasto rdeče.

Sadimo jo na sončno in zavetno lego in v humozno zemljo. Dobrodošla je samo opoldanska senca.

Spomladi in jeseni je fotergila najlepša pred zimzelenim ozadjem, za čez poletje pa ji v sosedstvo posadimo takrat cvetočo grmovnico.

Cvetoča fotergila

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Izmed pahljačastih javorjev (Acer palmatum) so med ljudmi najbolj priljubljeni takšni z rdečimi listi. Niso pa edini, saj se sorte med seboj razlikujejo tudi po višini in obliki rastlin ter narezanosti listov.

Pahljačasti javorji imajo plitve korenine, kar pomeni, da jih hitro prizadene suša. Ko izbiramo mesto za sajenje, izberemo polsenčno lego. Če sadimo rdeči javor na sončno mesto, moramo tla v širini krošnje pokriti z zastirko 7-10 cm na debelo. Plast borove skorje ali drugega naravnega materiala zadržuje v tleh vlago in preprečuje pregrevanje tal.

Ob dolgotrajnih poletnih sušah rdeči javor zalivamo. Zdrave sadike so na zimski mraz občutljive le prva leta. Obrezovanju se izogibamo.

Pahljačasti javorji lahko živijo več deset let.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Tako medonosnim kot divjim čebelam je v industrializiranem svetu vse težje. Živinorejci, usmerjeni v maksimiranje donosov sena, spreminjajo pisane travnike v travne monokulture, kjer čebele nimajo česa jesti. Živice med polji so postale potrata prostora, ozar na koncih njiv sodobna mehanizacija več ne potrebuje. Ponudba čebelje hrane je vse manjša. Kot da bi to ne bilo dovolj, poljedelci z brezbrižno rabo insekticidov povzročajo množične pomore čebel. Da bi svet za čebele ne postal popolnoma brezupen, lahko kot posamezniki poskrbimo vsaj na domačih vrtovih.

Pri nemški vrtničarski firmi Tantau Rosen so poslali na tržišče linijo vrtnic Bienenweide – po slovensko »čebelja paša«. Gre za serijo nizkih, do 60 cm visokih in širokih grmičkov, ki cvetijo z enostavnimi ali na pol polnjenimi cvetovi, ki so bogat vir čebelje paše. Čebele na vrtnicah nabirajo cvetni prah in če cvet prosto razkazuje rumene prašnike, je to tisto pravo za čebele. Vrtnice iz te linije so tudi zelo cvetive in skoraj brez prestanka cvetijo od junija do zmrzali. In zdrave so, da ni nobene potrebe po škropivih, s katerih bi strupili vrtnice čebelam in sebi. Skrtaka: trajno cvetoče vrtnice so privlačne za človeško oko prav toliko kot za čebeljo prehrano.

Zarodnica nove linije je bila sorta ‘Bienenweide Rot’. Šlo je za enega izmed mnogih križancev, ki je bil za razliko od drugih vrtnic na poskusnem polju vedno obdan z rojem čebel. Žlahtniteljem pri Tantauu je kliknilo, da lahko s takšnim vrtnicami naredijo nekaj dobrega za posel in za čebele. Prijateljev narave in sonaravnih vrtnarjev je v Nemčiji veliko in te zdrave in žuželkam prijazne vrtnice so zanje kot naročene. Rdečemu različku so se pridružili še rožnat, rumen, bel, svetlo rdeč, mareličen in rožnat z belim očesom. Za rožnato cvetočo ‘Bienenweide Rosa’ so si že prislužili značko ADR (nemško priznanje za najbolj kakovostne in odporne vrtnice).

Dve sorti iz sortimenta Bienenweide imamo v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok. Za njiju lahko potrdim, da je res vse, kar pripoveduje Tantauov mož na filmčku.

VIDEO Bees’ Paradise Roses

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

 

 

Read Full Post »


Pieris je eleganten grm za vse letne čase. Poleti je lep s sveže zelenimi listi, ki pozimi pridejo še bolj do izraza. Na prehodu iz zime v pomlad lepo belo zacveti.

Pierisi dobro uspevajo v kisli zemlji, zato jih je najbolj enostavno posaditi v zemljo za rododendrone. Zelo lep je tudi v večjem loncu.

Lega mora biti zavetna in v zimskem času po možnosti brez sonca. Ne mara namočenih tal in stalnega prepiha.

Po cvetenju porežemo odcvetele vršičke vejic. Drugega dela z njim ni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Magnolije so drevesa in grmi, ki z bleščečimi cvetovi oznanijo konec zime. V Vrtnem centru imamo širok izbor po sortah in velikostih sadik. Ta teden  predstavljamo zvezdasto magnolijo (Magnolia stellata).

Je počasti in čvrsto rastoč grm, idealen za majhen vrt. Cveti prva med vrtnimi magnolijami.

Potrebuje dobra, humozna in enakomerno vlažna tla. Posadimo je na sončno in zavetno mesto. V senci preživi, a šibko cveti.

Bolje jo je saditi spomladi kot jeseni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V seriji so štiri vrste grmasto rastočih hortenzij s slovenskih vrtov in parkov. Vse hortenzije so bile prinešene v Evropo od drugod, iz Azije in Amerike, in postale na naši celini priljubljene okrasne rastline. V zadnjem času se njihova popularnost povečuje. Vrtu so lahko v okras cele mesece in za to ne zahtevajo veliko vrtnarskega dela.

Pri nas je najbolj pogosta velikolistna hortenzija (Hydrangea macrophylla), ki se je zaradi splošne razširjenosti drži ime kmečka hortenzija. Kljub »navadnemu« imenu so jo začeli po vrtovih  saditi šele konec 19. stoletja.  Cveti leto za letom in to zelo zanesljivo. Socvetja imajo obliko kroglastih glav. Večino cvetne mase predstavljajo cvetne čaše, ki so toge in tudi posušene ne odpadejo. Suhe socvetne glave so rastlini v okras tudi pozimi, zlasti, ko se na njih nabere ivje. Nekateri si vejice s posušenimi poganjki narežejo za suhi šopek.

Ista kmečka hortenzija lahko cveti rožnato ali modro. V tleh, ki so le blago kisla, in takšnih je v Sloveniji največ, cveti rožnato. Če tla zakisamo ali zalijemo z aluminijevim pripravkom, bo cvetje za nekaj časa pomodrelo. Stari vrtnarji so za podoben učinek pod grm zakopavali odslužene rjaste predmete.

Latasta hortenzija (Hydrangea paniculata) ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široke socvetne stožce. Žlahtnitelji so ji uspeli nadahniti rožnate in rdečkaste odtenke. Več sonca kot dobi, močneje pordi. Uspeva z manj vlage od drugih hortenzij, zato ji zmerna osončenost ne škodi. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče latasto hortenzij oblikovati v drevesce; tako zavzame malo prostora, obložena s poletnim cvetjem pa vseeno zanesljivo pritegne pozornost.

 

 

 

Peča je ženska čepica, obšita s čipkami. Pri nekaterih hortenzijah so na podoben način majhni in manj izraziti cvetovi v istem socvetju  obkroženi z obrobo iz velikih, barvastih cvetov. Takšna so socvetja pri pečasti hortenziji (Hydrangea serrata). Zelo podoben videz imajo nekatere sorte velikolistne hortenzije.

Na Daljnem Vzhodu kuhajo čaj iz listov vrste Hydrangea serrata. Na Japonskem je iz te hortenzije pripravljeni nebeški čaj del verskega rituala na praznik Budovega rojstva. V Koreji pijejo čaj iz pečaste hortenzije kot zeliščni čaj, ki je znan po tem, da ima tudi brez sladkorja sladkast okus.

Hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) je dobila ime po obliki listov, ki pa so po velikosti znatno večji od listov naših hrastov. Listi hrastovolistne hortenzije jeseni potegnejo na rdeče: s tem postane grm še bolj opazen, kot je bil poleti z belimi latastimi socvetji. Vrsta izvira iz Severne Amerike. Za razliko od nje so druge tri hortenzije iz pričujoče serije znamk doma iz Daljne Azije.

 

 

 

 

 

Pripravil: Matjaž Mastnak

Objaljeno v Biltenu št. 125 Pošte Slovenije, marec 2019

Read Full Post »

Older Posts »