Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for september, 2011


Črna jelša je samonikla po vsej Evropi, razen v Skandinaviji. Od skupaj 35 vrst, ki jih poznamo v rodu Alnus, rastejo 3 vrste tudi v Sloveniji. Med njimi je najpogostejša črna jelša (Alnus glutinosa). V Sloveniji je razširjena v nižinskih predelih, zlasti na vlažnih rastiščih ob potokih, prekopih, manjših rekah in močvirjih. Največ jo je v Prekmurju ob Muri in Ledavi. Tam se pojavlja v čistih sestojih. Na prekmurskih poplavnih ravnicah dosegajo jelše starost tudi do 100 let in višino okrog 30m. V tem delu Slovenije je črna jelša gospodarsko pomembna in jo imenujejo tudi prekmurska smreka.

Pogosto jo uporabljamo za izsuševanje tal, utrjevanje bregov in ozelenjevanje obcestnih brežin. Primerna je za sajenje zaščitnih pasov pred prahom, hrupom in vetrom.

Les je lahek, mehak in oranžne barve. Se dobro obdeluje, znana je njegova trajnost v vodi, zato se uporablja za pilote pri mostovih in pomolih. V Prekmurju je jelševina pomemben gradben les, pa tudi za izdelavo cokel svinčnikov, krst.

Zdaj pa še nekaj botanike: cveti zgodaj spomladi in cvetni prah pogosto povzroča alergije pri ljudeh. Je enodomna rastlina. Moški cvetovi so združeni v visečih mačicah. Ženski cvetove so drobni, temno rdeči klaski. Iz njih se po oploditvi razvijejo do 1,5cm dolgi nepravi storžki. V njih se razvijejo drobna krilata semena.

Črna jelša je eno izmed redkih dreves, ki jeseni odvrže zelene liste. Tako razmetavanje s klorofilom ji omogočajo dušične bakterije na koreninah, ki lahko vežejo dušik iz zraka.

V Arboretumu Volčji Potok raste kar precej črnih jelš. Če se sprehodimo ob potoku, Velikem jezeru, Jezeru bele magnolije in Otočcu jih že od daleč prepoznamo po značilni rasti: iz enega mesta raste največkrat več debel. Drugi znak, po katerem jih prepoznamo sedaj, ko listja ni več na vejah, pa so viseče mačice, ki so značilne, vijoličaste barve.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »

Narcise


Narcisa (Narcissus sp.) je zelnata trajnica s čebulico. Spada v družino narcisovk (Amaryllidaceae). Večina divjih vrst narcis izvira iz Sredozemlja. Njeni listi so črtalasti, kar je tudi značilno za enokaličnice. So pritlični in se razvijejo pred cvetenjem. Narcisa ima dvospolne zvezdaste cvetove. V njih se razvijejo en pestič in 6 prašnikov. Listi cvetnega odevala so zrasli v cev, na vrhu katere je podolgovat ali valjast privenček. Plod, ki je mesnat, imenujemo glavica. Narcise uspevajo na različnih rastiščih, tudi v loncih. Rade imajo sončno do svetlo senčnato rastišče s srednje težko, prepustno zemljo. Po cvetenju pustimo čebulice v zemlji. Liste odstranimo šele, ko porumenijo in se posušijo.

Narcisa nosi ime po Narcisu iz starogrške mitologije. Lepi Narcis se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal v globokem vrelcu in se vrgel vanj. Bogovi so ga spremenili v cvetico, ki nosi njegovo ime.

Spomladi ne spreglejte dneve narcis v Arboretumu.

Read Full Post »

Barve narcis


Narcise so priljubljene spomladanske rastline, pri katerih so se med dolgoletnim človekovim izbiranjem razvile številne barvne kombinacije. Pri enobarvnih sta cvetno odevalo in notranji privenček enake barve in tudi enakih odtenkov. Pri večbarvnih pa lahko opazimo prelivajoče barvne odtenke rumene, bele, oranžne, roza, rdeče in zelene.

Roza odtenki se razlivajo od mareličnih barv do barv vrtnic, različno poudarjenih bledih do intenzivnih odtenkov. Z zadnjimi sortami lahko dosežejo celo sivkino vijolično barvo. Rdeči odtenki zajemajo oranžno-rdeče prelive, do lososove in škrlatno rdeče barve. Roza, rdeče, oranžne in zelene tone najdemo ponavadi le v privenčku, zadnje čase pa poskušajo vzgojitelji ”prelisičiti” naravno pigmentacijo narcis in naštete barve preliti v cvetno odevalo.

Za opisovanje zgradb in barv cvetov narcis so pri Ameriškem združenju za narcise (American Daffodil Society) sestavili razdelitev rodu na skupine (1 – Trumpet Daffodils, 2 – Large-cupped Daffodils, 3 – Small-cupped Daffodils, 4 – Double Daffodils, 5 – Triandrus Daffodils, 6 – Cyclamineus Daffodils, 7 – Jonquilla Daffodils, 8 – Tazetta Daffodils, 9 – Poeticus Daffodils, 10 – Bulbocodium Daffodils, 11 – Split-corona Daffodils, 12 – Miscellaneous Daffodils, 13 – Species, Wild Variants, Wild Hybrids, 14 – Miniature Daffodils) ter barvno lestvico (W – bela, G – zelena, Y – rumena, P – roza, O – oranžna, R – rdeča), s katerima opišejo cvetove.

Vsaka narcisa najprej dobi številko skupine, v kateri se nahaja, nato sledijo črke, ki označujejo barve cvetnega odevala od zunanjega roba do notranjosti cveta. Sledi vezaj, nato pa črkovni opis barv privenčka, ki ga začnemo v notranjosti cveta in zaključimo na zunanjem robu. Primer tovrstnega poimenovanja je naveden pri fotografijah.

  2Y-Y

 4Y-YYR

 

Read Full Post »


Glavna odlika narcis je zgodnje cvetenje, trpežnost in živahne belorumene kombinacije barv. V arboretskem parku se raztezajo na veliko površinah v različnih delih parka. Nekaj let star nasad ob gozdu v spodnjem angleškem parku je nekaj posebnega. Polje narcis deluje povsem naravno saj je s travnikom in gozdom zaključena celota. Cvetijo od konca marca pa vse do prvih majskih dni.

Mnogi obiskovalci najprej opazijo narcise ob potoku v drevoredu. Pa ne samo zato, ker so najbližje glavni poti, pač pa so tudi najzgodnejše, posebne zaradi množice miniaturnih cvetov sončne rumene barve – glavno vlogo ima sorta Tete a Tete. Obsežno, novejše polje narcis pa se razprostira ob novi poti na desni strani jezera. Vsega skupaj v arboretumu zacveti več kot 50 sort narcis. Občudovanja vredne so tako tiste najzgodnješe, kot tiste lepotice, ki cvetijo pozno skupaj z barvitimi tulipani.

 

Spomladi ne spreglejte dneve narcis v Arboretumu.

Read Full Post »


Kraljevska splošna družba nizozemskih gojiteljev cvetličnih čebulic in angleška Kraljevska hortikulturna družba sta izdelali razdelitev sort tulipanov v razrede. Nekaj razredov je majhnih in brez komercialne vrednosti, zato v nadaljevanju na kratko povzemamo značilnosti le največjih in najpopularnejših razredov.

Enostavni zgodnji tulipani so svetlečih barv, največkrat rdeči ali rumeni, nekateri beli, roza ali večbarvni. Imajo 6 lističev cvetnega odevala, tako kot divji tulipani. Cvetijo zelo zgodaj, običajno sredi aprila. Zrastejo od 15 do 40 cm visoko. Sorte iz tega razreda: ‘Apricot Beauty’, ‘Brilliant Star’, ‘Charles’, ‘Christmas Dream’, ‘Christmas Marvel’, ‘Colour Cardinal’, ‘Flair’, ‘Joffre’, ‘Merry Christmas’, ‘Mickey Mouse’, ‘Prinses Irene’, ‘Ruby Red’, ‘Striped Bellona’, ‘Yokohama’.

Polnjeni zgodnji tulipani imajo cvetove podobne potonikam. So beli, rumeni, roza, oranžni, rdeči, vijolični, škrlatni in tudi večbarvni. Peclje s težkimi cvetovi lahko polomi dež. Zrastejo 30 do 40 cm visoko. Sorte iz tega razreda so: ‘Abba’, ‘Bellona’, ‘Carlton’, ‘Crimsonia’, ‘Electra’, ‘Kaizerskroon’, ‘Kareol’, ‘Monsella’, ‘Monte Carlo’, ‘Montreux’, ‘Orange Nassau’, ‘Peach Blossom’, ‘Queen of Marvel’, ‘Schoonoord’, ‘Stockholm’, ‘Verona’, ‘Viking’, ‘Willem of Orange’, ‘Willemsoord’.

Mendlovi tulipani so beli, rumeni, svetlo in temno rdeči. Peclji so dolgi in vitki, zato so primerni za rezano cvetje. Dosežejo 35 do 50 cm v višino. Izrinjajo jih tulipani triumph. Mendlovih tulipanov nove klasifikacije ne naštevajo več. Sorto ‘Bing Crossby’ se danes uvršča v razred triumph tulipanov.

Triumph tulipani se odlikujejo po široki barvni paleia, velikem številu sort in močnih steblih. Cvetovi se na soncu popolnoma razprejo in po pravilu ne zaprejo več docela. Hitro odcvetijo in naredijo prostor poletnim cvetlicam. So križanci enojnih zgodnjih in poznih tulipanov. Sort iz tega razreda je ogromno, naštevamo samo tiste, ki so pomladi 2008 cvetele v Arboretumu: ‘Atila’, ‘Blenda’, ‘Blue Ribbon’, ‘Carola’, ‘Don Quichotte’, ‘Garden Party’, ‘Golden Melody’, ‘Hollandia’, ‘Inzel’, ‘Jan Reus’, ‘Kees Nelis’, ‘Leen van der Mark’, ‘Lucky Strike’, ‘Orange Cassini’, ‘Orange Monarch’, ‘Oscar’, ‘Passionale’, ‘Prominence’, ‘Sevilla’, ‘Sjakamaro’, ‘White Dream’, ‘Wonderful’.

Darwinovi križanci sodijo med najodličnejše in največje med tulipani. Zrastejo do 60 cm visoko, cvetovi pa so lahko široki celo 20 cm. Cvetovi imajo žametni nadih in so zelo primerni za rezano cvetje. Nastali so s križanjem Darwinovih tulipanov in sorte Tulipa fosteriana ‘Madame Lefeber’ (znana tudi kot ‘Red Emperor’). Sorte iz tega razreda: ‘Ad Rem’, ‘Apeldoorn’, ‘Apeldoorn’s Elite’, ‘Beauty of Apeldoorn’, ‘Diplomat’, ‘Exotic Bird’, ‘Golden Apeldoorn’, ‘Golden Oxford’, ‘Golden Parade’, ‘Gordon Cooper’, ‘Gudoshnik’, ‘Hans Mayer’, ‘Ivory Floradale’, ‘London’, ‘Ollioules’, ‘Oxford’, ‘Parade’, ‘Pink Impression’, ‘Spring Song’, ‘Striped Apeldoorn’.

Darwinovi tulipani so visoki, saj dosežejo 75 cm. Listi imajo modrikast nadih. Cvetovi so zaobljeni, na soncu se le malo razprejo. Zavzemajo zelo široko barvno paleto od bele, rumene, rdeče, do dvo- in večbarvnih variant. Tega razreda nove klasifikacije ne naštevajo več. Sorto ‘Queen of Night’ danes uvrščamo v razred enostavnih poznih tulipanov.

Lilijecvetni tulipani imajo elegantne, dolge in ozke cvetove, ki so občutljivi na veter. Dolge konice cvetnih lističev se ob cvetenju obrnejo navzven. Listi so zeleni, včasih s sivim poprhom. Cvetijo istočasno kot Darwinovi križanci. Nekatere sorte dolgo zdržijo v vazi. Sorte iz tega razreda: ‘Aladdin’, ‘Ballade’, ‘Ballerina’, ‘China Pink’, ‘Jan van Zanten’s Memory’, ‘Mariette’, ‘Maytime’, ‘Red Shine’, ‘Westpoint’, ‘White Triumphator’.

Rembrandtovi tulipani so živopisani, kar je posledica okužbe z virusi. To so tulipani, ki so v 17. in 18. stoletju dosegali izjemno visoke cene. Danes se uporablja neokužene tulipane, ki imajo genetsko stabilno obarvanje. Imajo nekoliko modrikaste liste. Sorte iz tega razreda: ‘Cordell Hull’, ‘Olympic Flame’, ‘Prince Carnaval’, ‘Sorbet’.

Papagajski tulipani imajo močno resasto, perju podobne cvetove. Veliki so do 20 cm v premeru in pogosto pretežki za stebla. Zrastejo do 60 cm v višino. Pri njih zaznamo bele, rumene, oranžne, rdeče ali vijolične barve cvetov. Večinoma gre za mutante Darwinovih in pozno cvetočih tulipanov. Sorte iz tega razreda: ‘Apricot Parrot’, ‘Black Parrot’, ‘Blue Parrot’, ‘Erna Lindgreen’, ‘Estella Rijnveld’, ‘Fantasy’, ‘Flaming Parrot’, ‘Libretto Parrot’, ‘Orange Favourite’, ‘Rococo’, ‘Salmon Parrot’, ‘Texas Flame’, ‘Texas Gold’, ‘Topparrot’, ‘Weber’s Parrot’.

Enostavni pozni tulipani so združeni iz več starih skupin, katerih imen se danes ne uporablja več (npr.: Darwinovi tulipani). V tej skupini so najvišji tulipani in dosegajo 75 cm v višino. Obsegajo vse barve in barvne kombinacije. Odlični so za rezano cvetje. Sorte iz tega razreda: ‘Avignon’, ‘Big Smile’, ‘Blue Aimable’, ‘Cashmir’, ‘Dreamland’, ‘Esther’, ‘Gander’, ‘Gander’s Rhapsody’, ‘Georgette’, ‘Ile de France’, ‘Kaiserin Maria Theresia’, ‘King’s Blood’, ‘Landesaeadel’s Supreme’, ‘Mauren’, ‘Menton’, ‘Mrs. John T. Scheepers’, ‘Orange Bouquet’, ‘Pink Diamond’, ‘Pink Lady’, ‘Primavera’, ‘Renown’, ‘Queen of Night’, ‘Shirley’, ‘Vlammenspel’.

Polnjeni pozni tulipani imajo velike polnjene cvetove, ki v premeru dosežejo 20 cm. Stebla so močna, zato se ne zlomijo ob rahlem vetru, se pa pri nevihtah in močnih nalivih. Cvetijo dolgotrajno v belih, rumenih, oranžnih, roza, rdečih in vijoličnih barvah. Zacvetijo med zadnjimi. Sorte iz tega razreda: ‘Alegretto’, ‘Angélique’, ‘Bonanza’, ‘Casablanca’, ‘Miranda’, ‘Mount Tacoma’, ‘Upstar’, ‘Wirosa’.

Zelenocvetni tulipani so najmanj opazni tulipani, saj imajo v cvetovih zeleno barvo. Sorodni so z enojnimi poznimi tulipani, zato imajo nekaj skupnih lastnosti. Cvetijo zelo dolgo in so zato primerni za rezano cvetje. Sorte iz tega razreda: ‘Artist’, ‘Golden Artist’, ‘Groenland’, ‘Spring-Green’.

Lokvanjecvetni Kaufmannovi tulipani so nizke rasti (10-20 cm). Cvetovi so kontrastnih barv. Ko se odprejo, kažejo druge barve kot v zaprtem stanju. Sorte iz tega razreda: ‘Fashion’, ‘Giuseppe Verdi’, ‘Cluck’, ‘Heart’s Delight’, ‘Johann Strauss’, ‘Scarlet Baby’, ‘Showwinner’, ‘Stresa’.

Fosterjevi tulipani so potomci divjega tulipana vrste Tulipa fosteriana. Najbolj znana sorta iz tega razreda je ‘Madame Lefeber’ (tudi ‘Red Emperor’), iz katere so nastali Darwinovi križanci. Gre za zgodaj cvetoče tulipane, srednje visoke rasti. Novih sort se ne vzgaja več, ohranjene pa so: ‘Candela’, ‘Concerto’, ‘Juan’, ‘Madame Lefeber’, ‘Orange Brilliant’, ‘Orange Emperor’, ‘Princeps’, ‘Purissima’, ‘Summit’, ‘Sweetheart’, ‘Yellow Purissima’.

Greigovi tulipani so potomci divjega tulipana Tulipa greigii. Sorte so popularne in se jih še danes vzgaja. Zanje so značilni rdeče, rumeni in beli cvetovi ter pikčasti in črtasti listi. Barvne kombinacije so neponovljive in nepozabne. Sorte: ‘Ali Baba’, ‘Cape Cod’, ‘Compostella’, ‘Orange Toronto’, ‘Oratorio’, ‘Oriental Beauty’, ‘Oriental Splendour’, ‘Pinocchio’, ‘Plaisir’, ‘Red Riding Hodd’, ‘Sweet Lady’, ‘Toronto’, ‘United States’.

Povzeto po: Matjaž Mastnak, Tulipani, 1994 in Danica Senica, Tulipani v Sloveniji, revija Vrtnar 4, 1997

Nakup čebulic tulipanov lahko jeseni opravite tudi v spletni trgovini Arboretum.

Read Full Post »

Tulipani


Tulipani (Tulipa gesneriana), ki jih danes gojimo po vrtovih, so v srednjo Evropo prispeli šele v 16. stoletju. Nemški poslanik na turškem dvoru jih je prvič videl na svojem potovanju v Carigrad. Izvirajo iz zahodne Azije, severne Afrike in južne Evrope. Tulipan je zelnata trajnica s čebulico. Spada v družino lilijevk (Liliaceae). Njegovi listi so dolgi in široki. So pritlični ali pa rastejo tudi iz stebla. Kot pri večini enokaličnic, so tudi pri tulipanu čašni listi podobni venčnim. Pravimo jim perigonovi listi in sestavljajo enojno cvetno odevalo ali perigon. V njih se razvijejo po en pestič in 6 prašnikov.

Razmnožujejo se s podzemnimi čebulicami. V naravi so navajeni na topla in suha poletja. Zato v čebulico shranjujejo hranilne snovi, da preživijo dolgo obdobje mirovanja. Tulipani imajo najraje bogato, prepustno zemljo. Sadimo jih od septembra do začetka novembra. Po cvetenju pustimo čebulice v zemlji, dokler listi ne porumenijo in se posušijo. Ime cvetic “tulipa” ali “tulipant” je pomenilo turško pokrivalo. Z njegovo obliko je primerljiva oblika cvetov. Iz tega imena se je v Evropi razvila beseda turban, pa tudi tulipan.

Ste vedeli, da …

… so v 17. stoletju oboroženi stražarji varovali polja tulipanov pred tatovi. Takrat je bila njihova cena tako visoka, da je ena čebulica stala toliko kot stanovanjska hiša v okolici Amsterdama.

… sorte ‘Ad Rem’, ‘Apricot Parrot’, ‘Bellona’, ‘Kaizerskroon’ in ‘Monte Carlo’ zelo lepo dišijo.

… tulipani prihajajo iz stepskih predelov Azije. Na sušne rastiščne razmere je prilagojen s svojim življenjskim ciklom. Spomladi hitro zraste in zacveti. Usuje se v tednu, dveh. Dozori seme, listje se posuši in ostane samo še čebulica.

… obstaja tudi gozdni tulipan (Tulipa sylvestris), ki raste ponekod po Južni in Srednji Evropi.

Spomladi si oglejte tulipane v Arboretumu Volčji Potok.

Read Full Post »


Nakup čebulic

Svetujemo, da z nakupom pohitite, sploh če jih nameravate kupovati v večjih trgovskih centrih, kjer razmere za ustrezno skladiščenje niso ravno idealne. Pridelovalec namreč zagotavlja kakovostno skladiščenje do trgovine, naprej pa ne. Tudi izbira je v začetku največja. Tisti, ki imate na voljo hladno klet, boste lahko kupljene čebulice primerno skladiščili do dne, ko bo gredica pripravljena. Ne v plastičnih vrečkah!

Pri nakupu čebulic bodite pozorni na njihov videz, zdravstveno stanje. Čebulica naj bo trda, brez mehkih, bolnih delov. Rjavi ali rdeči luskolisti, tisti, podobni čebulinim, naj objemajo čebulico in jih ne odstranjujemo, saj čebulico varujejo pred poškodbami. Če opazite sive ali zelene plesnive prevleke ali rjave madeže, izberite drugo, zdravo. Izogibajte se kalečih čebulic, saj lahko zmrzali rastni vršiček poškodujejo in prikrajšani boste za lepoto cvetov.

Le zdrave in pravilno skladiščene čebulice bodo brez težav pričakale pomlad in zacvetele.

Kdaj in kako globoko saditi čebulice

Od konca septembra do novembra, odvisno pač od vremena, je čas za sajenje čebulic. Za to delo izkoristite katerega izmed lepših jesenskih dni, da se nam v prehudem mrazu in vlagi ne bo ‘zanohtalo’. Predvsem pa ne pustite, da bi vas mraz presenetil. Sadite, ko je zemlja še topla (vendar ne toplejša od 10 °C), ne odlašajte do dne, ko bo zmrznila. Delo se vam lahko upre in obžalovanje pride kar samo od sebe.

Upoštevajte navodila glede globine sajenja in višine rasti z embalaže. Na splošno velja pravilo: čebulico posadimo približno dvakrat globlje od njene velikosti. S kombiniranjem različnih čebulnic in pravilno izbiro barv lahko spretni vrtnar ustvari zanimive, dolgo cvetoče kombinacije. V pomoč naj vam bo spodnja skica.

Spomladanske čebulice so jeseni naprodaj v Vrtnem centru Arboretum in Spletni trgovini Arboretum.

Read Full Post »

Older Posts »