Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘cvetovi’


Sleči so zelo raznolika skupina rastlin. Najpogosteje se zanje uporablja poslovenjeno ime rododendron, ki izhaja iz latinskega imena Rhododendron. Uspevajo od arktičnega do tropskega pasu, najdemo jih lahko tudi v Avstraliji. Lahko rastejo kot pritlikavi grmički ali kot 30 m visoka drevesa. Poznamo več kot 1000 vrst slečev iz narave in še večje število vzgojenih sort ter križancev.

Rododendroni v Arboretumu

Oblika cvetov pri slečih je zelo pestra. Nekateri cvetovi spominjajo na zvončke, drugi so vrčasti ali lijasti oziroma oblikovani kot krožnički. Cvetovi slečev zajemajo pestro paleto barv. Na sprehodu skozi park jih lahko občudujete v belih, rumenih in rdečih ter rožnatih in vijoličnih odtenkih.

Sleči v Arboretumu

Sleče je najbolje saditi zgodaj spomladi ali zgodaj jeseni. Večinoma potrebujejo kisla tla s pH okoli 5,5. Zemlja mora biti prepustna in bogata z organskimi snovmi. Sleči imajo plitev koreninski sistem, zato jih je potrebno prva leta po presajanju zalivati.

Sleči v Arboretumu

Pripravila: Mateja Pecl, mag. ekol. biod.

Advertisements

Read Full Post »


Pod starimi drevesi ginka in platane uspeva v senci floridski dišečnik (Calylanthus floridus). Maja nosijo veje številne rjavo rdeče cvetove. Ko se razprejo, imajo kakih 5 cm premera. Cvetovi prijetno dišijo po svežih jagodah.

Doma je na jugovzhodu Severne Amerike, kjer raste kot podrast v gozdovih. Suh les prijetno diši po kafri. Skorjo so nekdaj uporabljali kot cimetov nadomestek.

Floridskega dišečnika ni težko gojiti. Dobro uspeva tako na soncu kot v polsenci in na vsakršnih tleh, če so le dovolj globoka in sveža.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, majski vodič (1992), stran 13.

Fotografija: Mateja Račevski Mladenov

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Read Full Post »


April je mesec, ko med cvetočimi grmovnicami najbolj izstopajo magnolije. Drevesa ali grmovnice, vse odlikujejo veliki, včasih tudi dišeči cvetovi.

 

Zaradi visokih marčevskih temperatur, so letos magnolije s cvetenjem pohitele in druga polovica marca je že bila v znamenju cvetenja magnolij. A prvi april je prinesel streznitev: prehitevanja v naravi ni. Nizke temperature (-2 ⁰C) so močno poškodovale cvetove magnolij. Namesto belih ali rožnatih cvetov, so z vej viseli rjavo obarvani cvetni listi. Poškodbe od mraza so bile precej odvisne od mikrolokacije v Arboretumu. Na izpostavljenih legah so bili poškodovani vsi cvetovi, na bolj zaščitenih pa samo nekateri. Ker pa na srečo niso zgodaj zacvetele vse magnolije, lahko pri nekaterih njihove lepe cvetove opazujemo tudi sedaj, aprila.

 

Rod magnolija (Magnolia) je uvrščen v družino magnolijevk (Magnoliaceae). Predstavniki te družine izhajajo iz Azije, Severne in Srednje Amerike.
Magnolije spadajo med najnižje razvite kritosemenke in morda so svojo primitivno telesno zgradbo nekakšna evolucijska povezava med golosemenkami in pravimi cvetnicami ali kritosemenkami. Je žužkocvetka. Plodni listi so pri magnolijevkah že zraščeni v plodnice, a so spiralasto nameščeni – podobno kot v storžu iglavcev. Na enak način so nameščeni tudi prašniki. Po oprašitvi in oploditvi se cvet magnolij razvije v soplodje, ki ga sestavlja mnogo posameznih plodičev.
Iz družine magnolijevk raste v Arboretumu še tulipanovec, ki je predstavnik rodu Liriodendron. Ta bo zacvetel v drugi polovici pomladi.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »