Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘lipa’


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Spoštovani g. Mastnak,
večkrat na raznih oddajah spremljam vaše nasvete, tudi glede dreves, zato se obračam na vas za pomoč.
Pred hišo v Kopru smo pred cca. 20 leti posadili lipo, ki je vsa leta lepo rastla in se razvila v pravo košato drevo. Pred 2 letoma smo pod njo in okoli nje v obsegu krošnje naredili poseg, ki jo je očitno zelo pretresel. Naredili smo kamniti tlak cca. 4 m2 in postavili kamnito mizo ter klopci. Za ta poseg smo izkopali cca. 10 cm v globino (vidno na sliki). Poleg tega smo prenovili travnik okoli nje (prekopali zemljo, poravnali in zasadili novo travo). Vse to smo delali v poletnem času, ko je bila lipa zelo košata. Že naslednjo sezono in sedaj že drugo 2 leto lipa ne razvije krošnje kot običajno. Naredi zelo majhne liste in sence pod njo skoraj ni. Prej smo vsako leto porezali zelo veliko poganjkov znotraj krošnje, vej ipd. Sedaj nič več.
Vljudno prosimo za vašo pomoč glede opisane zadeve.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Kolikšen delež korenin ste s posegom prizadeli, toliko je vaša lipa sama reducirala krošnjo. Korenine in krošnja so soodvisni, drug drugega podpirajo in poseg v en del prizadene drugega. Redukcija krošnje je samoprilagoditev drevesa na poškodbe korenin, ki jih je doživelo.
Ljudje imajo napačen vtis, da je korenin v zemlji toliko kot krošnje nad zemljo. V resnici je korenin za približno 20 % krošnje, torej se vsaka uničena korenina v krošnji pozna petkratno. Dodatna omejitev za uspevanje korenin je globina, kjer lahko rastejo. Velika večina se jih razvije med 15 in 45 cm globine: zgoraj je presuho, nižje premalo zračno. Če ste sredi sredozemskega poletja odstranili ali prekopavali zgornjih sloj zemlje, niste uničili samo korenin, ki ste jih fizično poškodovali, ampak tudi tiste, ki so rasle 15 cm pod nivojem odkopanih tal, ker so se z zemljo vred presušile. Kakor se vi pod vodo utopite, se korenine v presušeni in pregreti zemlji posušijo in odmrejo.
Težava je tudi v tem, da Obala za lipo ni idealna izbira. Je presuho in prevroče zanjo. Iz slike vidim, da gre za velikolistno lipo (Tilia plathyphyllos), ki je vrsta za deževni del Slovenije. Že če bi bili posadili lipovec (Tilia cordata), bi bilo to bolj modro, ker prenese več poletne suše in vročine. Kot drevo za senco sta na Obali bolj preverjena murva (dobite lahko sorte brez plodov, da ni packarije) ali koprivovec.
Kaj lahko naredite? Letos poleti zalivajte v suši 1x na 10 dni s toliko vode, da bo prišla pol metra globoko. Območje korenin je vertikalna projekcija krošnje + 1,5 m navzven, pravi nemški standard, in tega morate zaliti. Naslednje leto, zgodaj spomladi, pognojite z mineralni gnojilom (spraviti ga morate pod travno rušo) in skrbite, da se tla vsaj do srede maja ne presušijo. Želim vam, da bi si lipa opomogla, čeprav jamstva za to ni. Lipa je živo bitje in se ta obnašajo individualno.

Advertisements

Read Full Post »


Medtem ko smo v februarju lahko prisostvovali cvetenju leske, v marcu in aprilu črne jelše, topola, jelke, breze, vrbe, platane, bukve in hrasta ter v maju cvetenju bora in smreke, je druga polovica junija v znamenju cvetenja lipe in lipovca, ki cveti z dvema tednoma zamika.

V Arboretumu se lahko pohvalimo z veliko mogočnimi lipami in lipovci – še zlasti pa smo ponosni na najstarejši primerek, katerega starost cenimo na 250 let in predstavlja najstarejše drevo v celotnem parku. Na drugi strani pešpoti, kjer si otroci radi na roko odtisnejo žig lipovega lista, pa kraljuje mogočna lipa, ki pripada drugi botanični vrsti kot lipovec.

V Sloveniji torej poznamo dve vrsti lipe, ki ju marsikdo napačno označi za žensko in moško drevo. Vendarle pa lahko med njima zasledimo precej razlik: medtem ko lahko pri listih lipe zasledimo bele dlačice, ima lipovec rjave dlačice. Za lipo so značilna viseča socvetja treh cvetov, medtem ko je pri lipovcu združenih v socvetju med 5 in 15 cvetov. Medtem ko pri lipovcu lahko jeseni plodove stremo, jih pri lipi ne moremo, ker so trši. Obema vrstama pa je skupno to, da ju lahko zasledimo po osrednji in južni Evropi od Iberskega otoka pa do Črnega morja in Grčije, le da lipovec lahko uspeva tudi v bolj severnih in vzhodnih krajih.

Na podlagi njunih cvetov nastane kvaliteten med in čaj, ki ga pijemo pri gripi, prehladih in bolezenskih obolenjih ledvic in pljuč. Lipov čaj so sicer kuhale že naše babice in to iz pozimi nabranega lubja. Del lipovega lubja se uporablja tudi za izdelavo vrvi in povezovanje v vrtnarstvu. Kot razkužilo so naši predniki po ranah posipali lipovo oglje, ki jim je služilo med drugim tudi za čiščenje zob.

Lipa je izredno visoko drevo (zraste do 40 metrov), ki z razlogom velja za simbol slovenstva. Marsikatera lipa lahko doživi 800 let ali še več, v njeni senci pa se je v zgodovini sklenilo že veliko sestankov in dogovorov. Lipo smo namreč Slovenci vedno radi posadili na sredino vaških trgov in naselij ter ob hiše, gradove, cerkve in ceste, da so se popotniki lahko v njeni senci odpočili. Vonj lipe, ki je še posebej intenziven v času cvetenja, je nežen in »poboža« marsikatero dušo. Medtem ko iz cvetov pripravljamo čaj, nekateri iz njenih zelo mladih listov celo pripravljajo solate, saj veljajo za najbolj okusne drevesne liste.

Lipov les je izredno mehak in prožen, zato ni čudno, da si je pravljični junak Martin Krpan iz njega izdelal nadvse učinkovit kij, s pomočjo katerega je premagal Brdavsa. Dandanes uporabljamo lipov les za izdelavo gospodinjskih pripomočkov, igrač, glasbil, kipov, svinčnikov in embalaže, ki pa jo čedalje bolj izpodriva plastika.

Lipa ima izredno močne korenine, ki preprečujejo erozijo tal in je »zaslužna« tudi za vzdrževanje ravnovesja v živalskem svetu – v njenem duplu lahko najdemo netopirje in polhe, v krošnjah pa veverice in številne ptice.

Med najstarejše in najdebelejše lipe uvrščamo tudi Najevnikov lipovec, ki raste na Ludranskem vrhu južno od Črne na Koroškem. Obseg debla, ki naj bi zraslo iz sedmih debel, je več kot 10 metrov, starost pa je ocenjena na 500 let. O besednem izvoru pa pravi jezikoslovec dr. Marko Snoj naslednje: »… zelo verjetno je, da je beseda lipa tvorjenka iz istega korena kot ga imamo v glagolu lepiti. Ko lipa cveti, z nje pada lepljiva snov in ta značilnost je tako močna, da je po njej poimenovana.« Na sprehodu po Arboretumu se za hip ustavimo pod lipo in lipovcem in občudujmo njun vonj in ponosno držo, saj nam močne ukoreninjenosti dostikrat v življenju primanjkuje …

Lipovec v Arboretumu

Pripravila: Miša Gams

Read Full Post »


Junij je primeren mesec, da se naučimo ločevati lipo (Tilia platyphyllos) od lipovca (Tilia cordata), če tega seveda še ne znamo. Da ne bo pomote: gre za dve različni drevesni vrsti in ne morda za žensko in moško drevo. Nad razpotjem pri jezeru rastejo drevesa lip in lipovcev druga ob drugem, zato je tu najprimernejši kraj za uk.

Poglejmo si najprej liste: listi lipe so opazno večji, in če pogledamo na spodnjo stran, opazimo v pazduhah žil šopke belih dlačic. Pri lipovcu, imenovanem tudi majhnolistna lipa, so te dlačice rjave. Pozornost naj velja tudi cvetju: pri lipi so v enem socvetju po trije cvetovi, pri lipovcu je nad ovršnim listom združenih 5-15 cvetov. Pri lipi so socvetja viseča, pri lipovcu štrlijo izza listov v vse smeri. Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja: lipa začne cveteti teden ali dva prej kot lipovec. Jeseni lahko plodove pri lipovcu med prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina močno olesenela.

Listje lipe

Listje lipovca

Vaško drevo, značilno za vasi slovenskih (pa tudi nemških) pokrajin, je običajno lipa. Razvije širšo krošnjo, pa tudi bolj dolgoživa je od lipovca; doživi celo 1000 let. V nasprotju z lipo naletimo na lipovec v gozdu. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo. Dišeče cvetje obeh vrst nabirajo za zdravilne čaje, obe imata veljavo tudi kot medonosni vrsti. Lipa in lipovec sta v Sloveniji avtohtona.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, zgodnjepoletni vodič (1992), stran 13-14.

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Read Full Post »