Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for maj 2016


Obiskovalci, ki pridejo večkrat v Arboretum so zagotovo poznali pahljačasti javor, ki je rasel v starem delu parka. Prav mimo njega gre pot, ki vodi od stare uprave proti francoskemu vrtu. Vsako jesen nas je razveselil, ko je svoje liste obarval v rubinasto rdečo barvo.

Pahljačasti javor

Pahljačasti javor v svoji najlepši podobi, oktober 2007.

Poleg jesenskih barv je bil nekaj posebnega zaradi svoje rasti. Vrtnarjem je uspelo njegovo deblo elegantno ukriviti, da je s svojo prisotnostjo v parku lovil vse poglede in upravičeno pristal na marsikateri fotografiji.

Ta javor je bil vzgojen iz semena, pripadal pa je skupini sedmerorežnjatih pahljačastih javorjev. Njegovi žareči listi so imeli po sedem režnjev.

Pahljačasti javor

Posledice žledoloma, 2. februar 2014.

Leta 2014 je žled hudo polomil krošnjo. Letošnji snegolom pa je javor popolnoma uničil. V Arboretumu si prizadevamo po najboljših močeh skrbeti za vsa drevesa v naši zbirki. Ko nam vremenske ujme povzročijo škodo, nam je žal prav za vsako drevo, še posebej pa za tista, ki so parku dajala poseben čar.

Pahljačasti javor

Snegolom, 28. aprila 2016.

Zdelo se nam je prav, da staremu javorju namenimo nekaj besed in z vami delimo fotografije, ki so zdaj spomin na čudovit jesenski pahljačasti javor.

Pahljačasti javor

Oktober, 2008

 

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografije: Fotoarhiv Arboretuma

Read Full Post »


V Arboretumu Volčji Potok smo posadili čebulice orjaške lilije (Cardiocrinum giganteum). Ta vrsta lilij zraste vse do 2,5 metra visoko. Njeni listi so široki do 30 centimetrov. Samoniklo uspeva v Himalaji, na Kitajskem in v Mjanmaru.

V gredice Arboretuma smo poskrili deset čebulic te gromozanske lepotice. Kam smo jih posadili, vam ne izdamo. Morda se vam zdi, da jo boste zaradi njene velikosti z lahkoto našli. Ker pa lepotica zacveti le vsako deseto pomlad, boste morali potrpeti in počakati nekaj let, da vas osupne.

Če boste imeli to srečo, da bodo cvetele ravno ob vašem obisku, jih boste že na daleč opazili!

Prodajalec čebulic nam je izdal, da je po Sloveniji posajenih še 10 prav takih. Če kje najdete kakšno, nam pošljite sliko in lokacijo, da bomo vedeli, v katere slovenske kraje so potovale.

Obilo veselja vam želimo pri iskanju skrivnostne velikanke v Arboretumu in njihovih sester po vrtovih Slovenije!

Orjaška lilija

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Konce tedna, ko nas bodo ledeni možje zapustili, bo primeren čas, da balkonska korita postavite na balkone oziroma okenske police. Pripravili smo nekaj idej za korita z zelišči in zelenjavo ter cvetjem. Priporočamo sajenje v korita z vodno rezervo. V vrtnem centru imamo bogato izbiro sadik balkonskega cvetja, zelišč in zelenjave. Na enem mestu lahko kupite korita, zemljo, gnojila ter vse kar potrebujete za urejen balkon. Vabljeni v Vrtni center Arboretum v Volčjem Potoku in Medlogu.

Predlagamo vam, da v korito zasadite tudi zelenjavo, na primer rukolo, ki je odličen dodatek za v sendvič.

Balkonsko korito

Balkonsko korito

Balkonsko korito

Pripravili: Marija Burja in Mateja Račevski

Read Full Post »


Sladki krompir  (Ipomoea batatas) bomo v literaturi zaman iskali v družini razhudnikovk, kamor spada krompir, ki ga gojimo pri nas. Sladki krompir je namreč rastlina iz družine slakovk (Convolvulaceae) v katero spada tudi njivski slak (Convolvulus arvensis), ki ima sicer lepe cvetove vendar je tudi pogost in nadležen plevel.

Sladki krompir

Sladki krompir je trajnica, njegova domovina so tropski predeli Amerike. V nasprotju s slakom, v tleh ne bomo našli dolge korenine temveč zadebeljenje, s škrobom bogate gomolje, ki so na obeh koncih zašiljeni. Lupina je rumene ali rdeče barve, meso pa je belo, rumeno ali oranžno. Če ga prerežemo, se pocedi bel mleček.

Lahko ga uživamo surovega ali ga pripravljamo kot krompir. Iz njega izdelujejo tudi moko, alkohol in sirup. Zaradi sladkega okusa je odličen za pripravo sladic, pogosto pa se znajde tudi na jedilniku strun, voluharjev in miši.

V Evropo so sladki krompir prinesli v 16. stoletju. Iz njegovega latinskega imena “batatas” izvira angleško ime za krompir “potato” oziroma italijansko “patata”. Danes največ sladkega krompirja pridelajo v Srednji in Južni Ameriki, Tajski, Japonski in Indoneziji. Ponekod je to glavni prehranski proizvod.

Kupimo ga lahko v bolje založenih živilskih trgovinah in čeprav je tropska rastlina, ga lahko pri nas tudi gojimo. Gomolje nakalimo tako, da jih do polovice potopimo v vodo. Poganjke s koreninami čez čas ločimo od gomolja in jih na prosto posadimo maja. Pri zrelih rastlinah se iz poškodovanega stebla cedi bel mleček. Gomolje pobiramo od avgusta do oktobra.

Obstaja več sort sladkega krompirja in nekatere izmed njih krasijo tudi cvetlične lonce. Zaradi čudovitih oblik in barv listov je sladki krompir dobrodošla popestritev gredic in balkonskih zasaditev. Ob tem velja opozoriti, da gomolji zavzamejo v posodah veliko prostora. Če jim ga namenimo premalo, bodo plastična korita hitro počila. Tudi okrasne sorte imajo užitne gomolje ampak le, če smo bili previdni z uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin.

Sladki krompir

Sladki krompir v balkonski zasaditvi

Viri:

Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Turk B., Vreš B., Ravnik V., Frajman B., Strgulc Krajšek S., Trčak B., Bačič T., Fischer M. A., Eler K., Surina B. 2007. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 967 str.

Miš Strgar M. 2012. Sladki krompir – na krožniku ali v koritu. Arboretum Volčji Potok.
https://arboretumvolcjipotok.wordpress.com/2012/04/10/sladki-krompir-na-krozniku-ali-v-koritu/ (3. jul. 2015)

Ogorelec A. 2010. Sladki krompir ali batata. Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana.
http://lj.kgzs.si/Portals/1/2013%20-%20novice/sladki%20krompir.pdf (3. jul. 2015)

Petauer T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. 1. izdaja. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 684 str.

 

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Srednje velike lončnice z značilnim listnim lijakom in socvetjem na steblu, kar je značilnost ananasovk (bromelij). Nekatere ehmeje imajo zelo lepo sivo pasaste liste. Nega obeh lončnic je enaka s to razliko, da guzmanija ne prenaša neposrednega sonca.

Domovina: srednja in južna Amerika. Rastline pragozda, kjer živijo na vejah dreves.

En listni lijak požene eno socvetno steblo, ki je zaradi barvastih listkov v okras še nekaj mesecev po tem, ko pravi cvetovi že davno odcvetijo.

Matična rastlina ob strani požene »mladiče«, ko se ti okrepijo, »mati« propade. Spomladi, ko so »mladiči« že krepki, je čas za presajanje in razmnožitev.

Mesto: zelo svetlo, z dopoldanskim in popoldanskim soncem. V senci na nastavijo cvetov.

Temperatura: zmerno topla soba, 18-20 °C.

Zalivanja: na dva konca, v korenine in v cisterno; korenine morajo biti zmerno vlažna; preden zalijemo, se mora zgornja plast posušiti; cisterna mora biti vse čas polna.  Zalivamo z mehko vodo, najbolje z deževnico.

Gnojenje: od pomladi do jeseni na dva tedna s šibko raztopini gnojila za lončnice – samo v cisterno, na v korenine.

Zrak naj bo vlažen! Pršimo z  mehko vodo. Podstavek z mokrim peskom.

Mladiči: 12 cm lonec, prve štiri mesece svetlo in brez sonca, skopo zalivamo.

Zemlja: mešanica listovke, grobe šote in kremenčevega peska. Ali substrat za orhideje.

Korenin je malo! Da ostane rastlina pokonci, jo z lončkom vred postavimo v težjo lončevinasto posodo.

Ehmeja

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »