Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Strokovne predstavitve’ Category


Po prvem cvetenju in poletnem gnojenju se skrb za vrtnice ne neha. Obrezovanju, okopavanju in zalivanju in drugim drobnim opravkom so namenjeni naslednji odstavki, boleznim in zdravju vrtnic pa je namenjeno ločeno poglavje.

Več na delavnici Poletna nega vrtnic

S škarjami proti šipkom

Odstranjevanje odsluženih cvetov ima več pomenov. Je del vrtne higiene, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (Botrytis). Poletno rezanje je tudi stvar ekonomije: iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato se takoj usmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti. Mnoge sodobne sorte vrtnic so jalove, se pravi, da sploh ne morejo razviti šipkov –  strokovno pravimo, da »se čistijo same«. To ne pomeni, da pri takšnih odsluženih cvetov ne režemo; s škarjami pri njih uredimo videz grmička. Stebla, na katerih so odcveteli cvetovi, ne morejo nadaljevati rasti v višino, obrastejo se lahko samo od strani. Odsluženi cvetni poganjek odrežemo nad listom, kjer brst še ni odgnal. Za pravilno poletno obrezovanje moramo znati šteti do pet: ko gremo s škarjami po steblu navzdol, odrežemo tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Pri mnogocvetnicah, ki imajo cvetove v socvetjih, je priv tak list pogosto nižje od polovice višine poganjka. Ne bojmo se, režimo. Iz popka nad puščenim listom bo kmalu pognal nov socvetni poganjek.

Cvetov ni treba rezati z vseh vrtnic. Pri tistih, ki cvetijo samo enkrat na poletje, si razvoja šipka celo želimo, da bo konec poletja okrasil in obarval grme. Ker gre pri enkrat cvetočih skoraj brez izjeme za popenjavke in rožne grme, ki so močne rasti, se ni bati, da bi jih zoreči šipek izčrpal.

K poletni skrbi sodi rezanje divjakov. Divjaki vedno poženejo iz zemlje in prepoznamo jih po listih, ki so manjši in svetlejši. V kolikor divjak odrežemo nad zemljo, jih v kratkem namesto enega dobimo več. Kako se divjakov znebimo? Prst ob vrtnici moramo odkopati in poiskati mesto, od koder divjak žene s korenin. Če divjak odrežemo tik ob korenini, se ga divjaka navadno znebimo.

Poletna nega vrtnic

Mnogocvetnicam izrežemo odlsuženo socvetje v celoti, do zalistja, iz katerega še ni odgnal cvetni poganjek.

Motika in zalivača

Za škarjami je najpomembnejše orodje vrtničarja motika. Greda z vrtnicami mora biti do čistega opleta in okopana. Listi s plevelom podraščenih  vrtnic se zjutraj in po dežju precej kasneje posušijo, čas, ko so listi omočeni, pa je bistven za uspešnost glivičnih okužb. Površinsko moramo zemljo okopati po vsakem dežju, da se na površini ne naredi skorja. Za globinsko rahljane zemlje so primerni posebni ročni rahljalniki, ki imajo en ali dva zoba v obliki topega kremplja ali pa so izdelani kot dvozobe vile.

V poletni suši so vrtnice zelo hvaležne za zalivanje. Nikakor ne zalivamo iz cevi in ne pršimo po listih. Mokri listi so vaba za okužbe, poleg tega pa pri zalivanju iz cevi nimamo pravega nadzora nad količino vode. Boljša je desetlitrska zalivača. Njeno vsebino, torej približno deset litrov, privoščimo vsaki vrtnici enkrat ali dvakrat na teden. Zalivanje mora biti tako izdatno, da voda prodre 50 do 60 cm globoko, kjer je večina vrtničinih korenin. Postana voda ima prednost pred mrzlo iz pipe. Najboljše ure za zalivanje so zvečer.

(iz knjige Matjaža Mastnaka Vrtnice)

Več na delavnici Poletna nega vrtnic

Advertisements

Read Full Post »


V soboto je Arboretum Volčji potok gostil prireditev “Vse lepo o vrtnicah”. Začela se je z dopoldanskimi predavanji in zaključila z delavnicami praktičnega obrezovanja in sajenja vrtnic pozno popoldne. Udeležba je bila zelo dobra, na meji zmogljivosti arboretske predavalnice. Kljub celodnevnemu programu so bili udeleženci od prve do zadnje minute dobro razpoloženi in zadovoljni. Da je bilo maratonsko dogajanje lažje zdržati, so poskrbeli odmori za kavo, kosilo in na koncu še za čaj in piškote. Vse proste minute so udeleženci izkoristili za prijetno druženje ob pogovoru – o čem drugem kot o vrtnicah!

Navzoči so predavatelje dr. Matjaž Kmecla, dr. Marka Dobriloviča in Philippa Manguya vsakega posebej nagradili z iskrenim aplavzom. Tega je bila deležna tudi Breda Čopi, ki je predstavila Regionalni kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic 2017, kot tudi Arboretum Volčji Potok, ki je v zadnjem letu več kot podvojil število vrtnic v rozariju.

Philippe Manguy, predstavnik francoske firme Meilland, je udeleženke in udeležence presenetil še z dišečimi rezanimi vrtnicami, ki so jih ob odhodu lahko odnesli s seboj domov. Nenapovedana je bila tudi predstavitev nove knjige Matjaž Mastnaka »Sem z vrtnicami«, ki jo je bilo mogoče kupiti v času odmora za kosilo. Da je bila prireditev, ki sta jo skupaj pripravila Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok uspešna, dokazuje odziv udeležencev ob slovesu: »Drugo leto želimo priti spet!«

Vrtnice v Arboretumu Odmori so bili priložnost za pogovore o vrtnicah.

 

Vrtnice v Arboretumu Oglasila se je tudi ekipa TV Slovenija in posnela več prispevkov za oddajo »Na vrtu«.

 

Vrtnice v Arboretumu Predsednica Društva Breda Čopi s šopkom rezanih vrtnic, ki jih je podarila firma Meilland.

 

Vrtnice v Arboretumu Delavnica obrezovanja rožnih grmov, ki jo je vodil g. Sosič.

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

Read Full Post »


Fotografije prikazujejo postopek podiranja drevesa. Delo je strokovno opravil arborist Arboretuma Volčji Potok.

Dvigalo-košara je pri obžagovanju dreves varen pomočnik.

Podiranje dreves po kosih.

Izdelava zaseka za usmerjen padec hloda.

Hlod je varno pristal na tleh. Arborist je še vedno na drevesu in se pripravlja na novo dogodivščino.

Zakaj izbrati arborista za delo na drevesu?

Pripravil: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Spomladansko urejanje vrtov temelji na obrezovanju okrasnih rastlin. V času, ko ni več nevarnosti spomladanskih pozeb, se lotimo tudi striženja okrasnih trav. Trave, ki so uvele in poškodovane od zime, temeljito postrižemo.

Delo opravimo še preden se začno razvijati mladi poganjki.

Trave so ob koncu zime neugledne, …

… zato jih na pomlad temeljito postrižemo, …

 

… da na jesen zasijejo v vsem sijaju.

Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V ljubiteljskem vrtnarstvu je v Evropi v zadnjem času zelo priljubljena metoda vrtnarjenja tako imenovane visoke grede, ki omogočajo, da oskrbujemo rastline in pobiramo pridelek udobno, stoje, brez mnogim zoprnega sklanjanja ali čepenja na tleh.

Kakor je veliko modernih izumov in metod imajo, tako imajo tudi visoke grede svoje predhodnice že daleč nazaj v zgodovini. Pisni zgodovinski viri omenjajo, da so podobne metode poznali že Kitajci in Japonci, kjer jih uporabljajo še danes. Te grede ne moremo povsem primerjati s temi, ki se danes uporabljajo v Evropi in tudi njihov namen ni povsem enak. Na Japonskem so to grede konveksne oblike, ker s tem pridobijo prostor. Navadno so narejene tako, da je jedro sestavljeno iz poroznih materialov, na primer ostankov vej, listja in podobnega materiala. To jedro obdaja kompostni material, ki pri svojem razpadanju tvori humus in zvišuje temperaturo v notranjosti grede, s tem pa pospešuje rast posajenih rastlin.

Osnovna funkcija visokih gred, ki se v Evropi pojavljajo v zadnjih letih, pa je, da nam olajšajo vrtnarjenje. Osnovna ideja izhaja iz vrst vrtnarjev, ki so želeli spodbuditi zanimanje mlajše generacije za vrtnarjenje. Bistvo teh gred je predvsem v tem, da so dvignjene od tal, s tem pa omogočajo lažji dostop, ker se ni treba sklanjati in opravljati del pri tleh. Tako lahko vsa dela opravimo bolj elegantno in z manj napora, kar je za današnje mlajše generacije še kako pomembno. Pri starejši generaciji pa šteje predvsem to, da grede lahko obdelujejo brez bolečin v hrbtu in sklanjanja, kar jim omogoča, da se z vrtnarjenjem ukvarjajo tudi v visoki starosti.

Poleg teh prednosti pa so grede v zadnjem obdobju zaželene kot element vrtnega dizajna, kajti lahko so narejene iz najrazličnejših materialov in sestavljene v najrazličnejše oblike, tako da so na vrtu tudi v okras. Izdelane so lahko iz kamna, opeke, v trgovinah smo opazili tudi že izdelane iz plastičnih mas, za ljubitelje naravnih materialov pa so verjetno najbolj primerne lesene, ki imajo še to prednost, da les deluje kot izolator in s tem pospešuje rast. Ko imamo takšno gredo, lahko uporabimo poleg novejših spoznanj tudi izkušnje z Daljnega vzhoda in pod grede podložimo dračje ali drug ustrezen material, da dosežemo ugoden zračno-vodni režim v tleh grede. Nadaljujemo lahko s kompostom oziroma preperelim gnojem, ki pri svojem razpadu tvori energijo in dodatno ogreva koreninski sistem. V najvišji plasti pa je kakovostna prst. Različni avtorji navajajo različne sestave in tudi zelo natančne recepture, kako sestaviti plasti, vendar je sestavo najboljše oblikovati po lastnih izkušnjah in možnostih, glede na to, kaj gojimo v teh gredah. Vsa ostala dela opravljamo kot v navadnih gredah, le brez neprijetnega sklanjanja ali čepenja ter brez bolečin v hrbtu.

V soboto, 10. 3. 2012 je bila v Arboretumu strokovna predstavitev o visokih gredah.

Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Arboretum je ponovno odprl svoja vrata, lepo vreme vabi na sprehod po parku, obisk prireditev ali k nakupu v vrtnem centru. Od sobote, 3. 3. 2012, je ponovno na ogled razstava kaktusov, na kateri je letos predstavljenih že preko 1000 vrst. Izveden je bil tudi prvi praktični prikaz, obrezovanje okrasne drevnine. V času spomladanskih opravil se lotimo tudi obrezovanja okrasnega drevja in grmovnic. Nemalokrat prav pri tem delu nepravilno obrežemo krošnje dreves ali pa izrežemo napačno vejo. Pri praktičnem prikazu sta Valter Jerman in Andreja Vučer, in opozorila na razlike pri obrezovanju različnih vrst.

O sobotnem praktičnem prikazu je poročal tudi gospod Branko Novak na portalih Kamničan.si in Vrtoljubec.si.

Pripravila: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Fotografija: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


* Fotografije nam je posodil g. Branko Novak.

Preden režemo, si je treba poganjke natančno ogledati in ugotoviti, kje se bodo napeli popki (očesa).

»A tako nizko?«

Pomlajevanje Moyesovega šipka.

Pripravil: Matjaž Mastnak, uni. dipl. inž. gozdarstva

Read Full Post »