Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Navodila za sajenje’ Category


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Zanima me kdaj se še lahko presajajo rododenroni in azaleje. Presadila bi jih na drugo mesto.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Azaleje presadite jeseni, ko izgubijo liste, rododendrone pa spomladi, takoj po koncu zime. Ne pozabite jim pripraviti kislega rastišča!

Razlika med azalejami in rododendroni je vrtnarska: prve so (večinoma) listopadne, drugi so vednozeleni.

Če so se rododendroni že pretegnili, presajanje izkoristimo za pomladitev. Veje porežemo na približno 30 cm dolžine. Koreninski splet je zelo plitev, kompakten in gost. Potrudimo se, da ga ne razkosamo in da ga vobče čim manj poškodujemo. Sadimo enako globoko, kot je rastlina rasla na prejšnjem mestu.

V letu pred presajanjem rastline bolj pozorno negujemo in gnojimo, da jih okrepimo pred šokom, ki jih čaka.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Jesenske lepotice so vrtnarsko ime za skupino rastlin, s katerimi si olepšamo čas od začetka jeseni do zime. Namenjene so sajenju na zunanjo stran okenske police  in za posode pred vhodom v dom.

Jesenske lepotice v Vrtnem centru Arboretum

Jesenske lepotice so barvite in to vsaka na svoj način: ene z listi, druge s plodovi, nekatere kljub poznemu času še s cvetjem. Bolj kot bodo dnevi sivi in mračni, več nam pomeni pogled na živahno obarvane plodove, liste in cvetove.

Živahno obarvani listi jesenskih lepotic


Jesenske lepotice z obarvanimi plodovi

Redko jih uporabimo posamič. Jesenske lepotice po pravilu družimo v nasadke, v katerih kombiniramo barvite rastline s strukturnimi. Radi dodamo vednozeleno rastlino, bodisi bršljan, hebo ali kaj tretjega.

Nasadek jesenskih lepotic

Nasadek jesenskih lepotic je za en letni čas. Z nastopom zime in po seriji zmrzali bo del rastlin propadel. Pogosto posušenih jesenskih lepotic niti ne ločimo živih. Proti koncu zime neugledne odstranimo in zamenjamo z npr. mačehami.
Ko spomladi »preklopimo« na poletne balkonske cvetlice, lahko del jesenskih lepotic posadimo na vrt kot vrtne trajnice. Tam bodo kot mlade upokojenke znova zaživele in še dolgo lepšale vrt.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Bradati moški so prišli v modo in bodo odšli iz mode. Grmasti bradatci so vedno v modi. So redek grm, ki cveti modro, in še redkejši, ki modro cveti v začetku jeseni.

Prava lega zanj je skalnjak, mešan nasad s trajnicami, pa tudi večji lonec na sončni teresi.

Sadimo ga na sonce in nekoliko zaščiteno lego. Grm pozimi ne sme stati v mokrih tleh. V loncu uporabimo substrat za citruse.

Bradatec ostane nizek 70-100 cm. Obrezujemo ga šele spomladi, in to na kratko, za širino dlani nad tlemi.

Sorte bradatcev od leve proti desni:

Caryopteris × clandonensis ‘Grand Blue’

Caryopteris × clandonensis ‘Heavenly Blue’

Caryopteris × clandonensis ‘Hint of Gold’

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Je hibiskus, ki je velik, večji in najlepši. V eni sezoni zraste do 1,5 metra visoko in ima cvetove premera do 30 cm. Cvetovi so lepih, čistih in sijočih barv, prav nič zaprani kot so cvetovi mnogo navadnih grmastih hibiskusov.
Točno ime za to orjaško cvetlico je močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos). Po imenu lahko sklepamo, da ljubi vlago, pa tudi hranljiva, močno organska (kompostna) tla.
V hladnih zimah pozebe, zato ga imenujemo enoletnega. Pogosto spomladi odžene iz korenin. Če tla pred zimo na debelo prekrijemo z listjem, je to tem bolj verjetno.
Cveti do oktobra. Orjaški cvet je odprt samo en dan, a zalivana in pognojena rastlina odpira vsak dan nove in nove cvetne popke.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Veje lataste hortnezije se zaključijo z velikimi stožčastimi socvetji. Odvisno od sorte so lati beli, rožati ali bordo rdeči. Cvetijo v drugi polovici poletja in v zgodnji jeseni.

Lataste hotenzije so nazahtevne in zelo opazne grmovnice za polsenčno in sončno lego. Zemlja zanje mora biti prepustna in vlažna.

Obrezujemo jih zgodaj spomladi. Če jih temeljito skrajšamo, bodo socvetni lati zelo veliki; sicer bodo manjši, a jih bo več.

Arboretum Volčji Potok ima na zalogi mnogo sort latastih hortnezij, npr. ‘Conffetii’, ‘Diamantino’, ‘Diamond Rouge’, ‘Grandiflora’, ‘Kyushu’, ‘Pink Diamond’, ‘Pinky Winky’, ‘Unique’ idr.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Iskrnice (Heuchera) so zelo trpežne vrtne trajnice. Celo rastno dobo so lepe zaradi obarvanih listov. Nad njih se v času cvetenja vzpnejo še tanka stebla z oblakom drobnih belih ali rdečih cvetkov.

Uspevajo v običajnih vrtnih tleh. Zemlja naj bo zmerno vlažna, nič hudega pa ne bo iskrnici ob kratkotrajni suši. Velika odlika iskrnic je prilagodljivost: so za sončne, polsenčne in senčne lege.

V Arboretumu so naprodaj sorte z različno obarvanimi listi. Večina ima temno rdeče in purpurno listje, včasih s srebrnim leskom.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Liatris je efektna trajnica za sonce in poletje. Sadimo jo na mesta, kamor se upre sonce, a se vendar zemlja popolnoma ne presuši. Liatris sadimo v bogato, humozno zemljo.

Je nezahtevna trajnica, ki cveti julija in avgusta. Na prepustnih tleh nima težav z zmrzaljo. Če  imamo težko zemljo, jo naredimo odcednejšo z dodatkom peska.  Vsako peto leto liatris zgodaj spomladi izkopljemo in razsadimo.

Liatris je magnet za metulje.

Po koncu cvetenja porežemo vrhove stebel. Pred zimo porežemo celo rastlino nekaj centimetrov nad tlemi. Prezimi s podzemnimi deli.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

Older Posts »