Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Metulji’ Category


Na nas se je obrnila bralka, ki so ji češnjo napadle množice gosenic. Celo grozdi jih visijo z vejic in hrustajo liste, da ostaja od njih samo listni pecelj. Sprašuje, za katere gosenice gre in ali se da kaj narediti.

Gre za gosenice metulja, ki smo mu včasih pravili veliki koprivar, zdaj pa je njegovo veliki lepotec. Odrasla žival meri čez razprta krila 5-6 cm. Znanstveno ime vrste je Nymphalis polychloros.
Zimo preživijo metulji, ki se pred mrazom zavlečejo na suho in temno mesto, denimo v duplo na starem drevesu ali med kramo v vrtni lopi. Ko se zbudi pomlad, se metulji aktivirajo in med letanjem iščejo družbo za parjenje. Samice odlagajo jajčka na razna drevesa in sicer v obliki prstana okoli dna vejice v dobro osvetljenem delu krošnje. Gosenice se hranijo z listi brestov, vrb (predvsem ive in beke), hrušk in različne vrste iz rodu Prunus, kamor sodijo češnje, slive, marelice, črni trn in še kaj.
Posebnost gosenic velikega lepotca je, da se vedno držijo v skupini in pravilom brstijo liste na najvišjih vejah. Veliki lepotec ni »klasičen« sadjarski škodljivec, ker se v sodobnem času na sadnem drevju pojavlja le tu in tam. Gre za vse redkejšega metulja, zato ne bi bilo lepo, če bi se gosenic lotili s kemično vojno. V vsakem primeru so gosenice razmeroma velike živali, ki jih je z običajnih odmerkom insekticida težko prizadenemo. Na mladih sadikah, ker bi gosenice lahko napravile resnejšo škodo, jih z vej otresemo v škatlo in »presadimo« na zanje užitno rastlino v naravi.

Veliki lepotec ima samo eno rod na leto. Poleti izleženi metulji se hranijo s sladkimi rastlinskimi izcedki in z načetim zrelim sadjem. Ker nimajo čeljusti, v sadež ne morejo samo zagristi, sokove lahko sesajo samo in ran, ki jih je napravil kdo drug. Pozimi se umaknejo v skrivališče, zapadejo v mirovanje, nato pa jih marca in aprila jih čaka ženitev in zaleganje potomstva.

Lepotec

Dodatne slike si lahko ogledate na povezavah:

http://www.projectnoah.org/spottings/23133222
http://www.bioportal.si/fotoarhiv.php?iskanec=Nymphalis%20polychloros

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Opis

47 mm. Osnovna barva kril je zgoraj rjastorjava. Na sprednjem paru ima črne in rumene lise, ob robovih obeh parov kril pa vrsto modrih polmesečastih peg. Spodnja stran je na notranji polovici temnorjava. Samica je ponavadi malo večja od samca.

Življenski prostor

Živi na odprtem svetu, vsepovsod – po vrtovih, poljih, na gozdnih parobkih in je tako eden najbolj razširjenih metuljev naše stare celine. Najdemo ga celo na nadmorski višini 3000 metrov.

Doba letenja

Ker prezimi v zaveterju, se spreletava že marca v toplem spomladanskem soncu. Nov zarod ima maja in nato še enega ali dva tja do jeseni, le v visokih gorah se pojavlja zgolj v eni generaciji.

Gosenica

Črna ali siva z rumenkastimi vzdolžnimi črtami in kratkimi trni.

Hranilne rastline

Živi družno na koprivah.

Buba

Zelenkasta, viseča.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Read Full Post »


Opis

60 mm. Zgornja stran je temnooranžne barvne z obrobno črno črto in črnimi pegami. Na zadnjih krilih ima modre polmesečaste lise. Spodnja stran je znotraj temnorjava, zunaj pa svetlejša.

Življenjski prostor

Odprt, a porasel svet, kot so parki, vrtovi, drevoredi.V srednji Evropi je postal veliki koprivar v zadnjih desetletij postal redkejši, ponekod celo izumira, prej pa je bil tako pogost, da je ponekod veljal celo za škodljivca. Zato so sadjarji njegove gosenice uničevali s strupenimi škropivi.

Doba letanja

Od junija naprej do jeseni in po prezimiti do maja. Na jugu ima dva zaroda.

Gosenica

Trnasta in temno obarvana, z rumenimi vzdolžnimi črtami.

Hranilne rastline

Vrba, brest, topol in sadno drevje.

Buba

Rjava, viseča. Kadar deluje nanjo izredno nizka ali visoka temperatura, se krilni vzorec izleženega metulja močno spremeni.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Read Full Post »


Značilnosti

Mali nočni pavlinček (Saturnia pavonia) spada v družino nočnih pavlinčkov (Saturniidae). Samica meri čez krila do 80 mm. Je sivih barv z velikimi temnimi očesi na krilih. Samec je manjši in meri čez krila do 60mm, njegova spodnja krila so rdečo oranžna z po enim očesom na vsakem krilu, zgornja krila so sivkasta. Mali nočni pavlinček se pojavlja  od aprila do junija, samci letajo tudi podnevi, medtem ko samice večinoma ponoči. Samci imajo velike metlaste tipalke s katerimi vohajo samico tudi na več kilometrov.

Življenjski prostor

Pravi nočni metulji živijo v tropskih in subtropskih predelih Afrike, Azije Avstralije in Južne ter Srednje Amerike. Prek dneva se ti metulji skrivajo v bujni vegetaciji.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zootehnike
foto: Peter Mlakar

Read Full Post »


Značilnosti

Ima rjavo rdeča krila s črnimi, rumenimi in modrimi lisami, na vsakem krilu ima eno navidezno oko. Spodnja stran je v temno rjavih tonih. Razpon kril meri od 4 do 6 cm. Prezimi kot metulj in se skriva po raznih lopah, kleteh in podstrešjih, kjer otrpne in čaka na toplejše dni.

Življenjski prostor

Najdemo ga skoraj povsod od morja pa do visokogorja. Leta ob bregovih rek poraslih z gozdom, po vlažnih travnikih in pašnikih in na območjih s stalnim človekovim vplivom, kjer velika kopriva pogosto tvori goste sestoje.

Preobrazba

Samica izleže jajčeca na koprivo (Urtica sp.). Iz njih se izležejo črne gosenice z izrastki in belimi pikami. Gosenice živijo v skupini po več deset skupaj. Buba je sprva svetlo zelene barve, kasneje postaja bolj zlate barve.

Hrana

Hrani se z drevesni sokovi in medečino, gosenice pa se hranijo z listi koprive.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Read Full Post »

Metulji


Znanstveno ime za metulje je Lepidoptera, kar v prevodu pomeni luskasto krilo. Ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami. Luskice so nastale iz preoblikovanih dlak. Njihov življenjski cikel zaznamuje proces popolne preobrazbe. Tako se preobrazi več kot 80 odstotkov žuželk. Samica metulja odloži jajčece, iz njega pa se čez nekaj dni izleže ličinka, ki ji pravimo gosenica. Ima cevasto telo, premika se s pednanjem in se hrani z listjem. Odrasel metulj pa leti in se hrani s sladkim rastlinskim nektarjem. Medtem ko gosenica raste, večkrat menja kožo: pravimo, da se levi. Pred zadnjo levitvijo se obda z zaščitnim slojem, kokonom. Ličinka se nato zabubi. Na tej stopnji mirovanja, se njeno telo spremeni v telo odrasle živali. Ko je razvoj končan, odrasel metulj zleze iz bube. Sprva so krila še mokra in mehka, zato se mora metulj najprej posušiti in telo otrdeti, nato pa lahko poleti.

Metulji, odvisno od vrste, živijo od nekaj dni do nekaj mesecev.

Metulji preko kril v povprečju merijo od 3 mm do 30 cm.

Samice odložijo tekom življenja od 50 do preko 1000 jajčec. Razvoj ličink traja med dvemi in tremi tedni, razen pri vrstah, kjer osebki v jajčecih prezimijo. Ličinka se ob izvalitvi pregrize skozi jajčni ovoj in pogosto požre še preostanek jajčeca.

Nekateri metulji pred parjenjem izvajajo zapletene rituale, ki jim skupaj pravimo svatbeni ples. Partnerja se najdeta s pomočjo vonja.

Tudi metulji imajo obrambne mehanizme proti številnim plenilcem. Nekateri vsebujejo strupene snovi in to razkazujejo s svojimi barvami. Drugi metulji pa le posnemajo te strupene metulje s svojimi barvami. Nekatere vrste imajo na zadnjih parih kril dve piki v obliki velikih očes in z njimi lahko prestrašijo plenilca. Prav tako je zanimiva mimikrija bub. Bube so zelo podobne listom ali suhim vejicam, nekatere pa imajo svetleče delčke, s katerimi odganjajo ptiče.

Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.

Read Full Post »