Feeds:
Prispevki
Comments

Drevo je v različnih kulturah eden najmočnejših in najbolj pogostih simbolov – predstavlja simbol življenja in cikličnega razumevanja časa ter povezuje tri ravni, ki so pomembne za vsakdanje življenje ljudi: korenine, ki nam omogočajo prizemljitev in kraljujejo v podzemlju, deblo, ki omogoča povezavo med nebom in zemljo ter nam daje oporo in notranji center, in veje, ki segajo v nebo in nakazujejo prehajanje iz vidnega v nevidno, iz materialnega v duhovno. Naši predniki so verjeli, da je drevo hrbtenica, po kateri se povzpenjajo duhovi in da se v šumenju drevesa oglaša njegova duša. Predstavljali so si, da v drevesu prebiva drevesni oz. gozdni duh, ki omogoča rast in življenje. Drevesom so pripisovali zdravilne in obrambne lastnosti, saj so verjeli, da se duša po smrti preseli v drevo, ki jih po posvetitvi varuje pred nesrečo. Včasih je tako vsaka domačija imela svoje posvečeno drevo. Mesta v gozdu, kjer so opravljali čaščenja, so poimenovali gaji – naši predniki so s pomočjo prenašanja izročila v naslednje generacije, vsakič znova obiskovali in častili »posebna« drevesa vse do razmaha krščanstva, ki je prekinilo s starimi oblikami verovanja.

Vseeno pa so se stara izročila iz preteklosti ohranila v pregovorih, pravljicah, šegah in vražah. V ljudskih pravljicah tako na več mestih zasledimo gozdne škrate, ki ljudi opozarjajo pred sekanjem določenih dreves ter jih ščitijo pred zli vplivi. Veliko je zgodb o gozdnem duhu, lesniku ali lešiju, ki naj bi se v podobi visokega moškega lahko spremenil v katero koli žival ali rastlino ter ljudi zapeljal v neznane predele gozda. Poznamo tudi izročilo o čatežu, pol človeku pol kozlu, ki naj bi drvarjem prinašal čisto vodo, pastirjem nabiral jagode, popotnike in gozdarje pa navdajal s strahom, če so zdramili njegov mir. V ljudskem izročilu se nahaja tudi divji mož ali gozdni mož, hostnik, ki je predstavljal gospodarja naravnega sveta in ljudi učil sirarstva, rudarstva, poljedelstva in živinoreje. Po drugi strani pa so imele veliko vlogo v ljudskem izročilu tudi gozdne vile, za katere so ljudje verjeli, da prebivajo v drevesih in votlinah skalovja ter v bližini vodnih izvirov. Pojavljale so se kot rojenice, sojenice, zeliščarice, svete žene, bele žene in prerokinje. Ljudem so svetovale kdaj naj sejejo in sadijo, kdaj naj ženejo živino na pašo, katere zdravilne rastline naj uporabijo itd.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma, vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9., do 12. ure.

 


Med najpomembnejša drevesa v starodavnem čaščenju spadajo breza, bukev, hrast, smreka, macesen, bor in lipa. Breza je bila nepogrešljiva v starodavnih obredih, ki so zagotavljali rodovitnost in vključevali zaščito pred strelo in zli duhovi. Tudi bukev je veljala za sveto drevo, ki varuje pred nevihto in strelo. Mnogi so verjeli, da v krošnjah bukve prebivajo nadnaravna bitja, ki so povezana z vremenskimi nevšečnostmi. Na Koroškem so bukev povezovali tudi z ženitnimi običaji – bukev naj bi dekletu priskrbelo ženina, če se dekle z glavo zaletava vanjo. Hrast je po vsej Evropi predstavljal središče poganskega čaščenja, slovanska ljudstva so verjela, da se v njegovi krošnji nahaja bog groma in nevihte Perun ali Gromovnik. Želode so staroverci zatikali za okna in vrata svojega doma ali pa jih nosili pri sebi za osebno zaščito in povečanje plodnosti.

Smreka je bila po drugi strani čaščena kot drevo, ki zaradi svoje zimzelene narave ohranja vero v večno življenje ter zagotavlja blaginjo in rodovitnost. Prav zato ima še vedno podobno vlogo tudi v božičnem času, čeprav se je navada okraševanja smreke pojavila šele pred dobrim stoletjem. Ohranil se je tudi običaj postavljanja mlajev, ki simbolizirajo zdravje in blaginjo vaške skupnosti in družine. Macesen je veljal za drevo, ki prinaša srečo mlademu rodu in varuje dom pred ognjem oz. nevihto, zato so ga uporabili zlasti v obredih, povezanih s poletnim sončevim obratom tj. v času kresne noči. Tudi bor je bil v slovenski magični praksi nadvse uporaben – iglice, les in storži (slednjim so pripisovali še posebej izrazito magično moč) so se po navadi uporabljali za kadila kot zaščita pred zli silami, na Štajerskem in Koroškem pa so uporabljali zakurjen borov les tudi za povečanje rodovitnosti polj in življenjske energije.

Za lipo lahko Slovenci rečemo, da je pravi narodni simbol – v naši mitologiji nastopa kot drevo zmage, zdravja, rodovitnosti, družabnosti in svetosti. Pod lipo so po navadi potekali iniciacijski plesi uvajanja mladih v družbo odraslih – t. i. koroški obred »rej pod lipo« tako predstavlja sproščenost, veselje in zdravje za vso skupnost. Ljudske pesmi o Kralju Matjažu razkrijejo, da Kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, ki spi – lipa, ki bo s svojim opojnim vonjem zbudila osvoboditelja, pa predstavlja duh slovenstva. Pravljice in legende tako odražajo globoko zakopane želje, strahove in moči naroda, ki so bili nekoč veliko bolj neposredno povezani z zaznavanjem in občutenjem gozda in dreves.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma. Vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9. do 12. ure.


Drevo je v različnih kulturah eden najmočnejših in najbolj pogostih simbolov – predstavlja simbol življenja in cikličnega razumevanja časa. Drevesom so pripisovali tudi zdravilne in obrambne lastnosti.

Ste vedeli, da:

  • je najvišje drevo na svetu orjaška sekvoja v Severni Ameriki, ki meri v višino kar 115 m? Za primerjavo – v Sloveniji je že vrsto let najvišja Sgermova smreka na Pohorju. Visoka je 62 m.
  • je najdebelejše drevo na svetu cipresa v Mehiki, ki se nahaja pred cerkvijo v kraju Santa Maria del Tulle in ima kar 14,36 m premera? Najdebelejše drevo v Sloveniji je Najevska lipa s 3,58 m premera …
  • je najstarejše drevo na svetu preko 4800 let star bor (Pinus longaeva), ki se nahaja v ZDA, medtem ko ima najstarejši koreninski sistem 9550 let stara jelka na Švedskem. Najstarejše drevo v Sloveniji je 1050 let star macesen pri Kranjski Gori. Najstarejša drevesna vrsta pa je nedvomno ginko (Ginkgo biloba), ki se je na Zemlji pojavil pred 160 milijoni leti?
  • so v Sloveniji pogosta t. i. »spominska« drevesa, ki spominjajo na določen dogodek in imajo vrezano določeno letnico. Leta 1991 je bilo zasajenih kar nekaj »osamosvojitvenih« dreves, predvsem lip, ki nas še vedno spominjajo na osamosvojitev Slovenije.
  • da v vodniku za umne kmetovalce in gozdne posestnike iz leta 1935 lahko preberemo: »Gozd je živa, dovršena in uravnovešena celota, orjaško telo z orjaškimi udi za dihanje, prebavo, obrambo. Če mu iztrgam enega teh udov, umre, kakor umre naše telo. Njegova sestava in ustroj sta kakor velikanska ura z neštevilnim, zamotanim kolesjem. Gozd je torej bitje, ki živi svoje posebno življenje ne glede na to, kako živi vsak posamezni njegov prebivalec, kako se poraja in kako umira posamezno drevo.«

Pripravila: Miša Gams


Dragi ljubitelji pikantnih jedi! Za vas smo pripravili razstavo čilijev, ki jo boste septembra našli v vrtnem centru Arboretuma v Volčjem Potoku. Razstavljenih je več kot trideset različnih sort čilijev.

Razstavljeni so nenavadni in izredno močni čiliji črne barve s pomenljivim imenom ‘Habanero Chocolate’ ter sorte z nevarno zvenečimi imeni, ‘Devil’s Tongue’, ‘Trinidad Scorpion Yellow’, ‘Habanero Red’, ‘Mini Red Bell’ in ‘Trinidad Moruga Scorpion’. Ogledate si lahko tudi najbolj »pekoče« predstavnike. ‘Bhut Jolokia’ ali ‘Ghost Pepper’ je križanec med vrstama Capsicum chinese in Capsicum frutescens in je kar 400-krat bolj pekoč od tabaska. ‘Moruga Scorpion’ je do leta 2012 veljal za najmočnejšega na svetu. Rekord pa trenutno pripada sorti imenovani ‘Carolina Reaper’.

Čili se uporablja v kulinariki kot dodatek jedem. Dobro se ujame z vsemi začimbami, limonami in kokosovim mlekom, njegovo delovanje pa je zlasti učinkovito pri težje prebavljivih jedeh kot so meso, paštete, sir, skuta in jajca ter pri kuhanem fižolu in grahu.

V zdravstvu odlično pomaga pri vnetju sinusov, prehladu, glavobolu, nižanju krvnega tlaka, zdravljenju črevesnih vnetij, hujšanju, uspešno pa naj bi preprečeval tudi razvoj čira na želodcu in celo raka prostate, saj naj bi kapsaicin zaviral rast rakavih celic.

Čili ni zahtevna rastlina, potrebuje sonce, veliko toplote in zemljo bogato s kalijem. Čili lahko posadimo v lonček že marca, na prosto pa ga sadimo maja. Najbolje sobiva v družbi koriandra, ingverja, bazilike in črnega popra, njegove plodove pa lahko pobiramo od julija do oktobra.

Razstava čilijev v Vrtnem centru Arboretum

Pripravila: Miša Gams


Čudovito cvetje in prijeten razgled v Arboretum Volčji Potok ne privabi samo ljudi. Park pogosto obiščejo srne, ki pa žal ne znajo brati in zato ne vedo, da je trganje (in objedanje) rastlin v parku strogo prepovedano.

Zaradi rastlinojedih štirinožnih obiskovalcev imamo veliko skrbi. Od hrustanja mladih poganjkov jih ne odvrnejo niti trni. Zato so rožni grmi v spodnjem rozariju zanje privlačna malica.

V Arboretumu preizkušamo več vrst odvračalnih sredstev, s katerimi bi radi na prijazen način preprečili objedanje rastlin. Ta odvračalna sredstva imajo močan in srnam neprijeten vonj. Na žalost je nekoliko odvračalen tudi za ljudi, kar boste tudi sami hitro zavohali, če se odvračalnemu sredstvu preveč približate.

Odvračalno sredstvo

Ob sredstvu na spodnji sliki, pa si ne boste rabili zatiskati nosnic. V mrežasti vrečici so le odrezki človeških las.

rozarij-lasje

Odrezke las so nam prijazno odstopili v frizerstvu Lassana, kjer zaposleni povedo, da jih ljudje pogosto prosijo zanje, da zaščitijo njive in vrtove pred nezaželenimi lakotniki. Ali vonj človeških las resnično odvrača srnjad, nismo preverjali. Škoditi zagotovo ne more.

Kdo ve, morda se med kopico las nekje skriva tudi vaš pramen, ki bo prispeval k zaščiti sočnih poganjkov rožnih grmov.

Za sodelovanje in pomoč se lepo zahvaljujemo frizerstvu Lassana.

Lassana

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.


Konec avgusta se poletje že počasi preveša v jesen, zato je 24. avgust, ko goduje sv. Jernej, primeren čas za spravilo pridelkov, sečnjo dreves, nabiranje lešnikov in zelišč ter trgatev. V Slovenskih goricah so tako prav na god sv. Jerneja v vinogradih postavljali klopotce, da so branili grozdje pred ptiči. Ljudske vraže pravijo, da je sv. Jernej, ki naj bi bil eden izmed dvanajstih Kristusovih apostolov, varoval leske – kogar bi zalotil, da trga nezrele lešnike, se ne bi nikdar več vrnil domov. Kmetje so si na Jernejevo želeli lepega vremena, saj kot pravi ljudski pogovor, se »Po vremenu sv. Jerneja rada vsa jesen nareja!«

Sv. Jernej je ponavadi upodobljen kako nosi kožo čez roko, v drugi roki pa nož, saj naj bi po legendi pretrpel mučeniško smrt v Armeniji tako, da so mu živemu potegnili kožo s telesa in mu na koncu še odsekali glavo. Sv. Jernej je bil tako prvi znanilec prihajajoče jeseni in na Koroškem so še v 20. st. na ta dan kmetje darovali žito za cerkev, da bi se zahvalili za pridelek. Največkrat so darovali ajdovo, proseno in pšenično zrnje, ki so ga v jesenskem obredu povezali z orlovo praprotjo, ki naj bi po ljudskih verovanjih omogočala stik z nevidnimi svetovi.

Najbolj je bil sv. Jernej znan kot nabiralec zelišč, saj naj bi imele prav na ta dan rastline posebno moč. Gospodinje so zdravilne rože, ki so bile nabrane na 24. avgusta, vmešale v maslo in pripravile t.i. jernejevo ali šentjernejsko maslo, ki so ga čez leto uporabljale za zdravilo, predvsem za celjenje ran, bolečine v križu in za razna kožna obolenja. God sv. Jerneja so najbolj praznovali na Koroškem – mladi so se že zgodaj zjutraj podali na planino, kjer so cel dan nabirali zdravilna zelišča, zvečer pa so imeli veselico, med katero so si moški za klobuk zataknili vejice rododendrona in zaplesali z ženami. Poleg rododendrona in baldrijana, s pomočjo katerega so zdravili depresije, migrene in nespečnost, so na planini nabirali tudi encijan, arniko ter islandski lišaj ali planinski mah, ki je pomagal pri bolečinah v prsih in kašlju ter planinski kolmež, ki je prispeval k zdravljenju črevesnih in želodčnih težav.

8-avgust-2016-058

 

Pripravila: Miša Gams

Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Vprašanje:

Prosim, če mi lahko svetujete kako naj presadim liguster. Imam dvoletni liguster, ki bi ga želela presaditi. Ker je že kar visok (1,50 m) me zanima, če ga je potrebno pred presaditvijo obrezati (na kakšno višino in kdaj bi ga bilo najbolje obrezati) in kdaj ga nato lahko presadim. In morda še kakšen nasvet na kaj moram še posebej paziti pri presaditvi?

Živa meja-liguster
Fotografija: Mateja Račevski

 

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Čas za presajanje ligustra je po 20 oktobru in do konca marca. Pri presajanju morate ohraniti čim večji del korenin.

Svetoval bi vam, da zdaj (ne čez 14 dni, takoj) liguster “obštihate”: na razdalji 30 cm okoli debla z lopato za lopatanje (štihanje) prekinete vse korenine, ki segajo dlje. Preostanek poletje nato liguster zalijte 1x tedensko, z min 30 litri vode.

Jeseni boste stran od kroga, kjer boste zdaj “obštihali” korenine, izkopali jarek, globok min 20 cm, in nato poskušali dobiti iz jame čim bolj kompaktno koreninsko grudo. Liguster takoj presadite v novo jamo (ne sme prav nič čakati na svetlobi in vetru). Izkopano rastlino posadite na enako globino, kot je rasel doslej. Pred presajevanje skrajšate glavne poganjke za 1/3 ali za 1/2.

Dela je torej veliko. Priporočam, da ga opravi krepek moški, ker gre za 2-3 ure težkega fizičnega dela.

Če vas zanima, vam lahko Arboretum pošlje ponudbo, koliko bi vas stalo, če bi storitev naročili pri nas.