Feeds:
Objave
Komentarji

Arboretum Volčji Potok se je v letošnjem letu pridružil evropskemu projektu z naslovom “With nature to mutual understanding”. V ta namen smo partnerjem pripravili petdnevni program v katerem smo jim pokazali primere dobrih praks v Sloveniji. V tednu od 9. do 13. oktobra smo jim predstavili kar devet organizacij, ki se zavedajo pomembnosti vključevanja narave v vsakdanje izobraževalne in terapevtske aktivnosti ali pa le te predstavljajo osnovo njihovega delovanja.

V projektu poleg Arboretuma Volčji Potek sodeluje še 6 držav partneric oz. organizacij:
Češka – nosilci projekta: Lipká – educational institution for environmental training
Slovaška: SOSNA
Italija: Co.M.P.A.S.S. Social Cooperative Society ONLUS
Portugalska: UNIVERSIDADE NOVA DE LISBOA
Velika Britanija: Henry Doubleday Research Association
Švica: Foundation Seiler

Namen projekta je predstaviti partnerjem, kako vključiti naravo in vrtnarjenje na poti do boljšega zdravja, počutja in zaposlitve ciljne skupine, ki vključuje socialno šibkejše posameznike. Projektne dejavnosti omogočajo vzajemno učenje in kulturne ter delovne izkušnje. Novo pridobljeno znanje in informacije bodo partnerjem v navdih, da bodo lažje navdušili druge organizacije v domačih državah s koristmi terapevtskih metod, ki vključujejo vrtove in naravo.

Glavni cilji projekta:
1. Vzpostaviti mrežo organizacij, ki vključujejo naravo (vrtove) kot komunikacijsko sredstvo pri delu s ciljnimi skupinami, ki so zdravstveno ali socialno ogrožene.
2. Stremeti k oblikovanju enotne evropske platforme za izobrazbo terapevtov z vrtovi in naravo.
3. Širiti nabor razpoložljivih metod za delo s ciljnimi skupinami in iskati priložnosti vključevanja drugih organizacij.

Prvi dan smo partnerjem predstavili Arboretum Volčji Potok, ki je edinstven primer hortikulturne dediščine in že vrsto let daje poudarek zaposlovanju oseb ranljivejših skupin. Arboretum je v prvi vrsti namenjen izobraževanju otrok in odraslih in ponosni smo, da nas vsakodnevno obiskujejo šolske skupine, tudi šole in ustanove, ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami.


Arboretum Volčji Potok

V nadaljevanju tedna smo obiskali ustanove s katerimi Arboretum Volčji Potok že vrsto let uspešno sodeluje in so na nek način posebne v našem prostoru. V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo si ogledali vrt in ga doživeli na prav poseben način, s prevezo čez oči. Pot smo nadaljevali proti Prekmurju, kjer so nam na Eko-socialni kmetiji Korenika predstavili svoje dejavnosti. Dan smo sklenili z obiskom Botaničnega vrta Univerze v Mariboru.


VŠHVU Celje


Eko-socialni kmetiji Korenika

Sredina tedna je bila rezervirana za obisk CUDV Draga na Igu, kjer imajo poseben program, imenovan Zeleni program, v katerem se njihovi varovanci srečujejo z vrtnarjenjem v najširšem pomenu besede. Del njihovega projekta je tudi restavracija Druga violina v centru Ljubljane, kjer nudijo delo osebam s posebnimi potrebami, v svoji kulinarični ponudbi pa uporabljajo zelenjavo, ki jo pridelajo sami.


Druga violina

Pozornost smo namenili tudi Mladinskemu klimatskemu zdravilišču Rakitna, ki je zaradi svoje lege in dejavnosti edino tovrstno zdravilišč pri nas. Poleg neokrnjene narave smo imeli priložnost pobliže spoznati del terapije s konji. Pot nas je peljala še do CŠOD Rakov Škocjan, kjer smo imeli priložnost spoznati še eno edinstveno učilnico na prostem s posebnostmi Notranjske.


Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna


CŠOD Rakov Škocjan

Teden smo zaključili v neposredni bližini Arboretuma z obiskom CIRIUS Kamnik, s katerim redno sodelujemo. Poleg sodobno opremljenih prostorov smo si ogledali njihov senzorni vrt. Obisk smo sklenili s predavanjem in praktično delavnico v gozdu z naslovom Narava spodbuja učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami, ki jo je pripravila mag. Natalija Györek iz Inštituta za gozdno pedagogiko.


CIRIUS Kamnik


Kamnik

Partnerji projekta so domov odšli z novimi, svežimi idejami in vidno navdušeni nad programom, ki smo ga pripravili zanje. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem organizacijam, ki so nam odprle vrata in predstavile svoje aktivnosti.

Projekt poteka od 31. decembra 2016 do 29. junija 2019 in je sofinanciran s strani EU Erasmus+ programa in Ministrstva za Izobraževanje, mladino in šport Češka.

Za konec pa še misel:“Ni pomembno kajti  narediš za svoj vrt, temveč kaj vrt naredi iz tebe.” Orlando Furioso

 

Pripravila: Špela Novak, dipl. kult.

Advertisements

Sprehodite se po razstavi v steklenjaku Arboretuma Volčji Potok in ugotovite, katero cvetlično ali bučno znamenje ste!
Razstava bo na ogled do 22. 10. 2017.

1. Ciklama

V znak ciklame spadajo ljudje, ki so radi v središču pozornosti. V odnosu s človekom, ki jim bere iz oči in ustreže vsaki njihovi muhi, je partnerju popolnoma predana in ga vsestransko osrečuje. Srečna ciklama vloženo pozornost poplača z brezhibnim videzom v javnosti, ki hitro zbuja zavist. V partnerstvu je zamerljiva, zato življenje z njo ni enostavno.

2. Krizantema

Krizantema je znamenje poduhovljenosti in kontemplacije. Hladna je le na videz. Njena čustva so v resnici globoka, a jih pokaže le tistim, ki jim zares zaupa. V partnerskem odnosu je krizantema povsem privržena. Nezvestoba ji je popolnoma tuja. Ker je nagnjene k črnogledosti, naj si izbere dejavnega partnerja, ki jo zna zanimirati in razvedriti.

3. Astra

Astra je najbolj astralno in neprizemljeno med cvetličnimi znamenji. Zazrta je v svoj prav, ki je nad pričakovanji in omejitvami družbe. Je rojena individualistka. Ekscentričnost plačuje s konflikti, ki pa jo samo utrjujejo v prepričanju, da je sama sebi zakon. Govori, ko drugi molčijo, vztraja, ko drugi obupajo, tuhta, ko se drugi brezskrbni. Astra ne vzdrži dolgo v partnerstvu. Z njo v korak zmore samo tisti, ki ga fascinira kreativnost in eksces.

4. Trava

Ljudje, ki čutijo s travami, so preprosti in srčni. Znajo se prilagajati, zato iz življenjskih težav vedno izidejo kot zmagovalci. Prijatelji jih cenijo, ker so družabni, zanesljivi in ne komplicirajo. V ljubezenskem življenju naj izbirajo med sebi podobnimi, sicer bodo na svojo koži občutili, kako resničen je indijski rek o ljubezni s sloni.

5. Hortenzija

Hortenzija je znamenje stanovitnosti. Čustveno živi na »nizki temperaturi«: v partnerstvu s hortenzijo ni nikoli glasnih besed in krožnikov, ki bi leteli po zraku. Kdor ima hortenzijo za pusto in dolgočasno, je ne pozna. Hortenzija sledi notranjemu kompasu modrosti, ki jo vodi mimo nepomembnih drobnih konfliktov k bistvenim dolgoročnim ciljem. Hortenzija je zaželena družabnica: kljub temu, da sama ne želi biti v prvi vrsti, so prijatelji ob njej znatno opaznejši.

6. Čili

Osebe, rojene v znamenju čilija, so odločne in drzne. So ljudje trenutka, ki se slabo ujamejo z redoljubnimi, pedantnimi ljudmi. Nagibajo se k prepirljivosti. Čuti in čustva jih večkrat zanesejo, zato naj si izberejo partnerja z velikim srcem, ki je zmožen odpuščati . Objem čilija je vroč in življenje z njim ni nikoli dolgočasno.

7. Jabolko

Jabolko je sadež ljudi, ki so rojeni pod zvezdo ljubezni. Karkoli naredijo in kjerkoli se pokažejo, povsod padajo kozarci iz rok in se pretrga nit pogovora. Jabolka, ki svoje čare ozavestijo, so popolne zapeljivke in zapeljivci. Po drugi stani so mnoga jabolka nesrečna, ker pozornost zbujajo nehoté in jim je nedosegljivo mirno in preprosto življenje. Za takšne so pravi močni in zaščitniški parterji.

8. Hruška

Hruška je zapleteno znamenje. Nagnjena je k samospraševanju, negotovosti in praviloma nima razvitega smisla za humor. Pri njej ne gre nič na hitro. Šele ljubezen jo izvabi iz njene školjkine lupine. Takrat postne komunikativna in se prelevi v povsem drugačnega, sončnega človeka. V rokah, ki jo cenijo, se sprosti in postane medena – zaupljiva in predana.

9. Buča

Človek-buča je robustne duševne konstitucije. Četudi buča ni posebno nadarjena, zna na dolgi rok poskrbeti zase. Če ji kdo podstavi nogo, stopi čeznjo ali pa jo pohodi z gojzarjem. Kaj pa more, bila je nesreča! Buča je podjetna, dobronamerna in polna energije, s katero ovija in napaja svoje bližnje. Je idealen partner za osnovanje družine v hišici z vrtom in psom.

10. Kalebasa

Ljudem, ki se najdejo pod znamenje buče kalebase, je oblika najpomembnejša. Veliko dajo na to, da se o njih govori. Željo postati šefi, oblačijo se v znamke, ki si jih komaj še lahko privoščijo, in vozijo avtomobile na kredit. Izbirajo nenavadne športe in sanjarijo o dopustu v Dubaju. Ker so ambiciozni, so praviloma finančno uspešni. V partnerskem odnosu so potrošniki: ko se starega modela naveličajo, si kupijo novega.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Kalateja


So lončnice, ki jih gojimo izključno zaradi lepih listov. Kalateja (Calathea) je tipična predstavnica takšnih vedno zelenih lončnic.

Njen čar je v neverjetni raznolikosti listov. Različice gojenih kalatej se razlikujejo po velikost in barvi listov, predvsem pa po risbi, s katero je polepšana osnovna listna površina. Včasih se moramo listov dotakniti z roko, da se prepričamo, da gre za lepoto mojstrice narave in ne za plastični izdelek, porisan na Kitajskem.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Monstera


Monstera je lončnica po stari modi: dolgoživa, velika, vedno samo zelena, vedno enaka in vedno elegantna. Velika je toliko, kolikor ji pustimo zrasti: lahko za celo dnevno sobo ali prostorno pisarno. Ampak tako velika ne zraste takoj, čez noč, z danes na jutri. V toliko letih, kot nam otroci zrastejo, bo tudi ona zares velika. In večja kot je, bolj je čarobna: večje liste ima, bolj slikovito so razrezani in večji pragozd zračnih korenin išče pot z vej do zemlje v koritu. Ker sčasoma postanejo lončki in lonci premajhni in takrat jo ugnezdimo v korito.

Ljudje, ki nimajo drznosti, da bi monsteri dovoliti prerasti pol sobe ali si tega zaradi pomanjkanja prostora ne morejo privoščiti, so lahko z njo pogovorijo z vrtnimi škarjami. Brez zamere vzame na znanje, če ji povemo na pravi način.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.


Temperature so zdrknile in poletnim cvetlicam je zmanjkalo moči, da bi cvetele. Enoletnice, s katerimi smo si okrasili lonce pred vhodom ali korita na balkonu, so odslužile in jih bo treba zamenjati.

Jesenske lepotice so rastline, ki brez težav preživijo zimo na prostem in so lepe še celo jesen do zaresne zime. Jesenske lepotice so v tem letnem času posebno zanimive zaradi poznega cvetenja ali zaradi privlačne oblike, ki se ne meni za mraz. Med takšne spadajo okrasne trave, ki so jeseni prelepe zlate barve, pozimi pa se na njihovih bilkah, listih in klasih nabere kristalno ivje. V polnem cvetju so zdaj jesenske vetrnice in jesenske astre.

Nasade jesenskih lepotic navadno dopolnimo s vednozeleno rastlino, pogosto z mladim ali počasi rastočim iglavcem. Ta nam lahko več let daje strukturo in nevtralno ozadje za cvetlice, ki v njegovi družbi pridejo mnogo bolje do izraza.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. gozd.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


Dalije so priljubljene okrasne rastline, ki jih poznajo vsi ljubitelji vrtnarstva. Domovina dalij je Mehika, Srednja Amerika in Kolumbija, kjer dobro uspevajo na visokih nadmorskih višinah. Najvišja med dalijami je slabo poznana Dahlia imperialis, ki zraste običajno 6 metrov, lahko pa tudi do 10 metrov visoko.

Gomolje te velikanke sadimo aprila v dobro prepustna tla. Bogato nam bo zacvetela novembra – tik pred prvo zmrzaljo. Cvetovi so številni in nežno rožnate barve.

V Arboretumu smo jo posadili v cvetlično korito na dvorišču uprave.

Zgodnje zmrzali bodo žal prekinile rast. Nadzemni deli rastline bodo propadli. Gomolje lahko izkopljemo in shranimo v suhem skladišču ter jih zopet posadimo spomladi. Tako velike kot majhne dalije nam bodo cvetlične gredice obarvale s svojimi privlačnimi cvetovi. Vabljeni, da  jih pridete občudovat!

Tree dahlia

Slika: http://www.strangewonderfulthings.com

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.


Sončnica nas spominja na vroč in sončen letni čas. To je cvetlica poletja. Sejemo jih aprila naravnost v gredo. Sadike lahko na vrt prestavimo v drugi polovici maja.

Ena sončnica – tisoč cvetov

Cvet sončnice je pravzaprav košek, v katerem je združenih več sto ali celo tisoč cvetov. Razveseljevali nas bodo od julija do oktobra.

Sončnice sledijo soncu

Cvetni košek sončnice se obrača za soncem. Tako si zagotovi svetlobo za rast in zorenje plodov. Temu pojavu pravimo tudi soncesledstvo.

Cvet poln dobrot

Cvetovi privabijo mnogo opraševalcev. Iz vsakega posameznega cvetka v košku bo nastalo eno seme – gostija za ptice in ljudi. Iz semen namreč pridobivamo sončnično olje, ki je nepogrešljiv v vsakem gospodinjstvu.

Kam sejemo sončnice?

Sončnice so enoletnice, ki zrastejo do 3 metrov visoko. Korenine lahko segajo tri metre globoko v prst. Navadno imajo le eno steblo in težke cvetove, zato jih privežemo ob oporo. Sadimo jih v zatišne lege, tam jih veter ne bo polomil. Potrebujejo dobro odcedna in rodovitna tla, predvsem pa je pomembno, da jim zagotovimo veliko sonca.

Za manjše gredice so primeren okras pritlikave sorte

Pritlikave sorte imajo pogosto rdečkasto obarvane lističe, ki obdajajo socvetje. Lahko so razvejane z več socvetji. Običajno jih sejemo v skupinah, v manjše gredice okrasnega vrta.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.