Feeds:
Objave
Komentarji

V Galeriji Janeza Boljke bo od 8. maja do konca avgusta na ogled razstava »Kostarika, vroča točka biodiverzitete«. Njen avtor je dr. Tom Turk, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec in naravoslovni fotograf je večkrat obiskal Kostariko.

Biološka raznolikost Kostarike

Kostarika, dežela v Srednji Ameriki, je le dvakrat večja od Slovenije, a velja za eno najbolj vročih točk biološke raznolikosti. Na svetovni lestvici biodiverzitete med vsemi državami zaseda 25. mesto, preračunano na površino pa je na šestem mestu. Ocenjujejo, da v Kostariki živi med 4 in 5 % vseh znanih živalskih in rastlinskih vrst. K neverjetni pestrosti njene flore in favne pripomorejo geografska lega, ugodne geomorfološke in klimatske danosti  in tudi pametna politika, ki se je osredotočila na ohranjanje naravnega okolja in s tem tudi ustvarila pogoje za ekoturizem. Ta  je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti dežele in zelo pomemben vir prihodka. Država je z različnimi oblikami varovanja narave zaščitila več kot 25 % svoje površine. Največji del pripada nacionalnim parkom, trenutno je teh 28, obstaja pa tudi več rezervatov in posebnih zaščitenih območij. V Kostariki je skupno  sedem glavnih klimatskih pasov z značilnimi ekosistemi, ki segajo od visokogorskega parama do nižinskega deževnega tropskega gozda. Vsako od teh območij je življenjski prostor za številne, tudi endemične, rastlinske in živalske vrste. Na  razstavi je predstavljen le drobec, fotografski utrinek peščice predstavnikov neverjetne združbe živih bitij, ki naseljujejo to majhno, a ekološko izjemno osveščeno deželo.  Fotografije na razstavi so nastale v nacionalnih parkih Corcovado, Ciero del Muerte, Manuel Antonio in Monteverde, največ pa v parku Piedras Blancas, kjer stoji tudi tropska raziskovalna postaja La Gamba. Postajo so pred 25 leti ustanovili kolegi biologi iz Dunajske univerze, ki z njo tudi upravljajo. Vsako drugo leto v njej in bližnjem tropskem deževnem  gozdu nekaj dni preživijo tudi biologi in študenti Oddelka za biologijo Univerze v Ljubljani. Prav na teh izletih so nastale fotografije na pričujoči razstavi.


Tropski deževni gozd v nacionalnem parku Piedras Blancas

Tropski deževni gozd v Narodnem parku Piedras Blancas skupaj z obalo Sladkega zaliva (Golfo Dulce), kamor se skoraj do vodne gladine morja spuščajo mogočni gozdovi, je eno najbolj biodiverzitetno bogatih območij Kostarike. Botaniki so tu na enem samem hektaru gozda opisali kar 179 vrst dreves. Na tem območju pade največ padavin v Kostariki, kar zagotavlja bujen razvoj in obstoj tropskega deževnega gozda, edinega preostalega v pacifiškem nižavju Amerike.

Psychotria elata

Kričeče rdeči ali oranžni ovršni listi, ki obdajajo drobno belo socvetje, dajejo rastlini nezgrešljivo podobo našobljenih ustnic, ki privabljajo kolibrije. Rastlina spada v tropsko družino broščevk (Rubiaceae)  in je bližnja sorodnica kavovca.

Več o razstavi

Advertisements

Ali poznamo samo travno rušo v svitkih? Obiski v specializiranih vrtnarijah nam prikažejo tudi druge možnosti. Je ta resničnost tudi že v Sloveniji? Edino travna ruša je trenutno v taki fazi, da jo brez težav dobimo skoraj venomer in povsod. Tudi sredi zime ali vročega poletja jo lahko kupimo skoraj na vseh koncih Slovenije. Razvajeni, kot smo ljudje,  pa želimo več. Odkar pomnimo želimo več in hitreje. Torej zakaj ne bi poskusili tudi z drugimi rastlinami, na primer trajnicami ali pokrovnimi rastlinami.

Trajnice v svitkih

Zgornja fotografija (avtorica Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.) je nastala le nekaj ur po polaganju svitkov sedumov.

Pripravil: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

 


Zima, hladna in pusta. V teh dneh nam je pokazala svojo pravo nrav. Kadar veter tako neusmiljeno brije dobimo občutek, da tudi narava miruje. Ampak, ali je to res?

Ko se tako sprehajam po parku, me prevzamejo čudovite barvne vejice nepozebnika, ki je ravno v teh dneh v svojem največjem razcvetu. Grmički s svojimi značilnimi cvetovi s po štirimi dlakavimi čašnimi listi ter s štirimi trakastimi venčnimi listi v rumeni, oranžni ali rdeči barvi se bohotijo z vso svojo lepoto. Cvetovi nepozebnika so združeni v socvetja, kar daje vejicam značilen videz. Včasih so ljudje mislili, da pozimi nič ne cveti in da le čarovnice lahko pričarajo cvetenje. V Belgiji nepozebniku, ki cveti pozimi, pravijo čarovniška leska. Ko se jim tako približam, da bi si bolje ogledala cvet, ugotovim, da nežno in prijetno dišijo. Vsi, ki si želite ogledati te čudovite grmovnice ste vljudno vabljeni!

Sadike nepozebnika vzgojene v loncih lahko sadimo na vrtove skozi vse leto. Najboljši čas za saditev je jeseni.

Pripravila: Zorica Zrim, univ. dipl. biol.


Ciklam je mnogo. Tiste iz bukovega gozda so pri nas samonikle in jih v okrasne namene ne sadimo. Vrtne so večje, da so opaznejše. Te, o katerih govorimo tokrat, so pa lončne ciklame.

Lončne ciklame so v prvi vrsti za na mizo ali za na okensko polico v stanovanju. V zimah, kot je ta, so zelo primerne tudi za na zunanjo stran oken. Na Goriškem jih lahko sadijo na prosto tako kot mi v notranjosti Slovenije mačehe.

Sobna ciklama ima rada svetlo, zračno in hladno mesto. Najdlje cveti na temperaturi 13 do 17 °C. Dobro se zato počuti v neogrevanih ali malo ogrevanih prostorih, kot so stopnišča, veže  ali spalnice tistih posebnežev, ki spijo s izključenimi radiatorji.

Največja težava pri vzdrževanju sobne ciklame je zalivanje. Biti morajo zmerno in redno zalite. Pri zalivanju ne močimo ne listov ne gomolja. Zlivamo za rob lončka. Ciklama, ki mora cele dneva stati v vodi, oveni, ker ji zgnijejo korenine. Venenju zaradi utopljenih korenin seveda sledi smrt rastline kot celote. Torej: preden zalijemo, preverimo, ali je zemlja vlažna ali mokra. Mokre nikoli se ne zalivamo.

Če pozabimo zaliti, ciklama s cvetovi vred oveni zaradi suše. Napita se spet postavi pokonci, vendar vaje ne gre ponavljati. Po nekaj sušnih šokih bo odvrgla vse mlade popke in razbarvala liste v rumeno.

Ciklama torej potrebuje vsakodnevno pozornost in minuto pogovora. Ni se treba z njo pogovarjati z besedami, zlasti ne na glas (kaj bodo pa ljudje rekli). Z njo se je treba pogovarjati z očmi in s konicami prstov.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.


Malo je lončnic, ki jih lahko tako brez skrbi priporočimo začetniku kot drevo življenja. In malo je ločnic, ki uživajo na južnem oknu, na neposrednem soncu in se ne vznemirjajo, če jim ob zračenju okoli glave potegne prepih.

Drevo življenja je dolgoživo. Če imamo prostor, ga lahko pustimo zrasti do stropa, sicer mu s prisilnimi sredstvi razložimo, kaj bi radi od njega.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.


Arboretum Volčji Potok se je v letošnjem letu pridružil evropskemu projektu z naslovom “With nature to mutual understanding”. V ta namen smo partnerjem pripravili petdnevni program v katerem smo jim pokazali primere dobrih praks v Sloveniji. V tednu od 9. do 13. oktobra smo jim predstavili kar devet organizacij, ki se zavedajo pomembnosti vključevanja narave v vsakdanje izobraževalne in terapevtske aktivnosti ali pa le te predstavljajo osnovo njihovega delovanja.

V projektu poleg Arboretuma Volčji Potek sodeluje še 6 držav partneric oz. organizacij:
Češka – nosilci projekta: Lipká – educational institution for environmental training
Slovaška: SOSNA
Italija: Co.M.P.A.S.S. Social Cooperative Society ONLUS
Portugalska: UNIVERSIDADE NOVA DE LISBOA
Velika Britanija: Henry Doubleday Research Association
Švica: Foundation Seiler

Namen projekta je predstaviti partnerjem, kako vključiti naravo in vrtnarjenje na poti do boljšega zdravja, počutja in zaposlitve ciljne skupine, ki vključuje socialno šibkejše posameznike. Projektne dejavnosti omogočajo vzajemno učenje in kulturne ter delovne izkušnje. Novo pridobljeno znanje in informacije bodo partnerjem v navdih, da bodo lažje navdušili druge organizacije v domačih državah s koristmi terapevtskih metod, ki vključujejo vrtove in naravo.

Glavni cilji projekta:
1. Vzpostaviti mrežo organizacij, ki vključujejo naravo (vrtove) kot komunikacijsko sredstvo pri delu s ciljnimi skupinami, ki so zdravstveno ali socialno ogrožene.
2. Stremeti k oblikovanju enotne evropske platforme za izobrazbo terapevtov z vrtovi in naravo.
3. Širiti nabor razpoložljivih metod za delo s ciljnimi skupinami in iskati priložnosti vključevanja drugih organizacij.

Prvi dan smo partnerjem predstavili Arboretum Volčji Potok, ki je edinstven primer hortikulturne dediščine in že vrsto let daje poudarek zaposlovanju oseb ranljivejših skupin. Arboretum je v prvi vrsti namenjen izobraževanju otrok in odraslih in ponosni smo, da nas vsakodnevno obiskujejo šolske skupine, tudi šole in ustanove, ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami.


Arboretum Volčji Potok

V nadaljevanju tedna smo obiskali ustanove s katerimi Arboretum Volčji Potok že vrsto let uspešno sodeluje in so na nek način posebne v našem prostoru. V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo si ogledali vrt in ga doživeli na prav poseben način, s prevezo čez oči. Pot smo nadaljevali proti Prekmurju, kjer so nam na Eko-socialni kmetiji Korenika predstavili svoje dejavnosti. Dan smo sklenili z obiskom Botaničnega vrta Univerze v Mariboru.


VŠHVU Celje


Eko-socialni kmetiji Korenika

Sredina tedna je bila rezervirana za obisk CUDV Draga na Igu, kjer imajo poseben program, imenovan Zeleni program, v katerem se njihovi varovanci srečujejo z vrtnarjenjem v najširšem pomenu besede. Del njihovega projekta je tudi restavracija Druga violina v centru Ljubljane, kjer nudijo delo osebam s posebnimi potrebami, v svoji kulinarični ponudbi pa uporabljajo zelenjavo, ki jo pridelajo sami.


Druga violina

Pozornost smo namenili tudi Mladinskemu klimatskemu zdravilišču Rakitna, ki je zaradi svoje lege in dejavnosti edino tovrstno zdravilišč pri nas. Poleg neokrnjene narave smo imeli priložnost pobliže spoznati del terapije s konji. Pot nas je peljala še do CŠOD Rakov Škocjan, kjer smo imeli priložnost spoznati še eno edinstveno učilnico na prostem s posebnostmi Notranjske.


Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna


CŠOD Rakov Škocjan

Teden smo zaključili v neposredni bližini Arboretuma z obiskom CIRIUS Kamnik, s katerim redno sodelujemo. Poleg sodobno opremljenih prostorov smo si ogledali njihov senzorni vrt. Obisk smo sklenili s predavanjem in praktično delavnico v gozdu z naslovom Narava spodbuja učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami, ki jo je pripravila mag. Natalija Györek iz Inštituta za gozdno pedagogiko.


CIRIUS Kamnik


Kamnik

Partnerji projekta so domov odšli z novimi, svežimi idejami in vidno navdušeni nad programom, ki smo ga pripravili zanje. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem organizacijam, ki so nam odprle vrata in predstavile svoje aktivnosti.

Projekt poteka od 31. decembra 2016 do 29. junija 2019 in je sofinanciran s strani EU Erasmus+ programa in Ministrstva za Izobraževanje, mladino in šport Češka.

Za konec pa še misel:“Ni pomembno kajti  narediš za svoj vrt, temveč kaj vrt naredi iz tebe.” Orlando Furioso

 

Pripravila: Špela Novak, dipl. kult.


Sprehodite se po razstavi v steklenjaku Arboretuma Volčji Potok in ugotovite, katero cvetlično ali bučno znamenje ste!
Razstava bo na ogled do 22. 10. 2017.

1. Ciklama

V znak ciklame spadajo ljudje, ki so radi v središču pozornosti. V odnosu s človekom, ki jim bere iz oči in ustreže vsaki njihovi muhi, je partnerju popolnoma predana in ga vsestransko osrečuje. Srečna ciklama vloženo pozornost poplača z brezhibnim videzom v javnosti, ki hitro zbuja zavist. V partnerstvu je zamerljiva, zato življenje z njo ni enostavno.

2. Krizantema

Krizantema je znamenje poduhovljenosti in kontemplacije. Hladna je le na videz. Njena čustva so v resnici globoka, a jih pokaže le tistim, ki jim zares zaupa. V partnerskem odnosu je krizantema povsem privržena. Nezvestoba ji je popolnoma tuja. Ker je nagnjene k črnogledosti, naj si izbere dejavnega partnerja, ki jo zna zanimirati in razvedriti.

3. Astra

Astra je najbolj astralno in neprizemljeno med cvetličnimi znamenji. Zazrta je v svoj prav, ki je nad pričakovanji in omejitvami družbe. Je rojena individualistka. Ekscentričnost plačuje s konflikti, ki pa jo samo utrjujejo v prepričanju, da je sama sebi zakon. Govori, ko drugi molčijo, vztraja, ko drugi obupajo, tuhta, ko se drugi brezskrbni. Astra ne vzdrži dolgo v partnerstvu. Z njo v korak zmore samo tisti, ki ga fascinira kreativnost in eksces.

4. Trava

Ljudje, ki čutijo s travami, so preprosti in srčni. Znajo se prilagajati, zato iz življenjskih težav vedno izidejo kot zmagovalci. Prijatelji jih cenijo, ker so družabni, zanesljivi in ne komplicirajo. V ljubezenskem življenju naj izbirajo med sebi podobnimi, sicer bodo na svojo koži občutili, kako resničen je indijski rek o ljubezni s sloni.

5. Hortenzija

Hortenzija je znamenje stanovitnosti. Čustveno živi na »nizki temperaturi«: v partnerstvu s hortenzijo ni nikoli glasnih besed in krožnikov, ki bi leteli po zraku. Kdor ima hortenzijo za pusto in dolgočasno, je ne pozna. Hortenzija sledi notranjemu kompasu modrosti, ki jo vodi mimo nepomembnih drobnih konfliktov k bistvenim dolgoročnim ciljem. Hortenzija je zaželena družabnica: kljub temu, da sama ne želi biti v prvi vrsti, so prijatelji ob njej znatno opaznejši.

6. Čili

Osebe, rojene v znamenju čilija, so odločne in drzne. So ljudje trenutka, ki se slabo ujamejo z redoljubnimi, pedantnimi ljudmi. Nagibajo se k prepirljivosti. Čuti in čustva jih večkrat zanesejo, zato naj si izberejo partnerja z velikim srcem, ki je zmožen odpuščati . Objem čilija je vroč in življenje z njim ni nikoli dolgočasno.

7. Jabolko

Jabolko je sadež ljudi, ki so rojeni pod zvezdo ljubezni. Karkoli naredijo in kjerkoli se pokažejo, povsod padajo kozarci iz rok in se pretrga nit pogovora. Jabolka, ki svoje čare ozavestijo, so popolne zapeljivke in zapeljivci. Po drugi stani so mnoga jabolka nesrečna, ker pozornost zbujajo nehoté in jim je nedosegljivo mirno in preprosto življenje. Za takšne so pravi močni in zaščitniški parterji.

8. Hruška

Hruška je zapleteno znamenje. Nagnjena je k samospraševanju, negotovosti in praviloma nima razvitega smisla za humor. Pri njej ne gre nič na hitro. Šele ljubezen jo izvabi iz njene školjkine lupine. Takrat postne komunikativna in se prelevi v povsem drugačnega, sončnega človeka. V rokah, ki jo cenijo, se sprosti in postane medena – zaupljiva in predana.

9. Buča

Človek-buča je robustne duševne konstitucije. Četudi buča ni posebno nadarjena, zna na dolgi rok poskrbeti zase. Če ji kdo podstavi nogo, stopi čeznjo ali pa jo pohodi z gojzarjem. Kaj pa more, bila je nesreča! Buča je podjetna, dobronamerna in polna energije, s katero ovija in napaja svoje bližnje. Je idealen partner za osnovanje družine v hišici z vrtom in psom.

10. Kalebasa

Ljudem, ki se najdejo pod znamenje buče kalebase, je oblika najpomembnejša. Veliko dajo na to, da se o njih govori. Željo postati šefi, oblačijo se v znamke, ki si jih komaj še lahko privoščijo, in vozijo avtomobile na kredit. Izbirajo nenavadne športe in sanjarijo o dopustu v Dubaju. Ker so ambiciozni, so praviloma finančno uspešni. V partnerskem odnosu so potrošniki: ko se starega modela naveličajo, si kupijo novega.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.