Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘sobna rastlina’


Ciklam je mnogo. Tiste iz bukovega gozda so pri nas samonikle in jih v okrasne namene ne sadimo. Vrtne so večje, da so opaznejše. Te, o katerih govorimo tokrat, so pa lončne ciklame.

Lončne ciklame so v prvi vrsti za na mizo ali za na okensko polico v stanovanju. V zimah, kot je ta, so zelo primerne tudi za na zunanjo stran oken. Na Goriškem jih lahko sadijo na prosto tako kot mi v notranjosti Slovenije mačehe.

Sobna ciklama ima rada svetlo, zračno in hladno mesto. Najdlje cveti na temperaturi 13 do 17 °C. Dobro se zato počuti v neogrevanih ali malo ogrevanih prostorih, kot so stopnišča, veže  ali spalnice tistih posebnežev, ki spijo s izključenimi radiatorji.

Največja težava pri vzdrževanju sobne ciklame je zalivanje. Biti morajo zmerno in redno zalite. Pri zalivanju ne močimo ne listov ne gomolja. Zlivamo za rob lončka. Ciklama, ki mora cele dneva stati v vodi, oveni, ker ji zgnijejo korenine. Venenju zaradi utopljenih korenin seveda sledi smrt rastline kot celote. Torej: preden zalijemo, preverimo, ali je zemlja vlažna ali mokra. Mokre nikoli se ne zalivamo.

Če pozabimo zaliti, ciklama s cvetovi vred oveni zaradi suše. Napita se spet postavi pokonci, vendar vaje ne gre ponavljati. Po nekaj sušnih šokih bo odvrgla vse mlade popke in razbarvala liste v rumeno.

Ciklama torej potrebuje vsakodnevno pozornost in minuto pogovora. Ni se treba z njo pogovarjati z besedami, zlasti ne na glas (kaj bodo pa ljudje rekli). Z njo se je treba pogovarjati z očmi in s konicami prstov.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Advertisements

Read Full Post »


Malo je lončnic, ki jih lahko tako brez skrbi priporočimo začetniku kot drevo življenja. In malo je ločnic, ki uživajo na južnem oknu, na neposrednem soncu in se ne vznemirjajo, če jim ob zračenju okoli glave potegne prepih.

Drevo življenja je dolgoživo. Če imamo prostor, ga lahko pustimo zrasti do stropa, sicer mu s prisilnimi sredstvi razložimo, kaj bi radi od njega.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


So lončnice, ki jih gojimo izključno zaradi lepih listov. Kalateja (Calathea) je tipična predstavnica takšnih vedno zelenih lončnic.

Njen čar je v neverjetni raznolikosti listov. Različice gojenih kalatej se razlikujejo po velikost in barvi listov, predvsem pa po risbi, s katero je polepšana osnovna listna površina. Včasih se moramo listov dotakniti z roko, da se prepričamo, da gre za lepoto mojstrice narave in ne za plastični izdelek, porisan na Kitajskem.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Monstera je lončnica po stari modi: dolgoživa, velika, vedno samo zelena, vedno enaka in vedno elegantna. Velika je toliko, kolikor ji pustimo zrasti: lahko za celo dnevno sobo ali prostorno pisarno. Ampak tako velika ne zraste takoj, čez noč, z danes na jutri. V toliko letih, kot nam otroci zrastejo, bo tudi ona zares velika. In večja kot je, bolj je čarobna: večje liste ima, bolj slikovito so razrezani in večji pragozd zračnih korenin išče pot z vej do zemlje v koritu. Ker sčasoma postanejo lončki in lonci premajhni in takrat jo ugnezdimo v korito.

Ljudje, ki nimajo drznosti, da bi monsteri dovoliti prerasti pol sobe ali si tega zaradi pomanjkanja prostora ne morejo privoščiti, so lahko z njo pogovorijo z vrtnimi škarjami. Brez zamere vzame na znanje, če ji povemo na pravi način.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »