Roža Svetega Andreja

Roža Svetega Andreja je divja roža, torej šipek iz narave. Botanika Degen in Trautmann sta dala latinsko ime Rosa sancti-Andreae posebni obliki divje rože, ki sta jo našla na nabrežju Donave tik ob mestecu Sveti Andrej – madž. Szentendre. Znanstveni opis te vrste je izšel leta 1924. Madžari še vedno trdijo, da gre za posebno botanično vrsto, medtem ko se je v širšem geografskem prostoru uveljavilo mnenje, da je to pravzaprav dlakavi šipek – Rosa villosa.

Kraj, kjer so opisali to divjo rožo, je dobil ime po cerkvici svetega Andreja, ki je stala na gričku nad trgom. Slovaška manjšina pravi svojemu kraju Svätý Ondrej, hrvaška pa Senandrija ali Sendra. Hrvaščina je pod pritiskom madžarizacije že izginila. Zadnja meščanka, ki je obvladala krajevno hrvaško narečje, je umrla leta 1998. Mesto ima nekaj čez 20.000 prebivalcev.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v mestecu Sveti Andrej zaživela močna kolonija likovnih umetnikov. Sloves mesta umetnosti se je obdržal. V mestu zdaj živi ali v ateljejih slika 150 najbolj znanih madžarskih likovnikov. K temu prispeva tudi bližina glavnega mesta Budimpešte.

Svetnik Andrej je bil sicer prvi Jezusov apostol. Bil je starejši brat Simona, ki je prav tako postal apostol in se ga je kasneje oprijelo ime Peter.