Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for november 2012


Vrtni centri so tako kot s sadikami sadnih dreves jeseni bogato založeni s sadikami vrtnic. V tem letnem času so na voljo sadike z golimi koreninami. Ob nakupu vrtnic je potrebno paziti na rastlinske korenine. Kupimo samo sadike, ki imajo napete in nepoškodovane korenine. Med transportom in skladiščenjem moramo paziti, da se korenine ne izsušijo. Takoj jih doma zagrebemo na gredo ali damo v posodo z mivko, zavijemo v mokro blago ali namočen časopisni papir,torej jih skrijemo pred soncem in vetrom, izsušitvijo. V jesenskem času nam kakovostnih sadik pred saditvijo ni potrebno namakati.

Izbrati je priporočljivo sončno mesto saditve v vrtu. Izkopljemo sadilno jamo velikosti 50x50x40 cm. Dno jame prelopatamo. Zemlji za sajenje vrtnic dodamo kompost ali organsko bogat substrat. Konice korenin gladko odrežemo, korenin kot celote pa ne krajšamo, saj so skladišče snovi za spomladansko rast. Ob pravilni saditvi je cepljeno mesto dva do tri centimetre pod površino grede. Jeseni sveže posajene in stare vrtnice osujemo. Stožec zemlje ščiti cepljeno mesto pred zimo. Pomladi pred obrezovanjem kupčke pazljivo razprostremo.

Pripravimo jamo za sajenje.

Sadiko vrtnice z golimi sadikami postavimo v jamo.

Sadiko zasujemo, da se cepljeno mesto ne vidi.

Urejen rozarij v Arboretumu.

Vrtnice so zdrave, cvetoče ob pravilni in vestni negi.

Pripravila: Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


V četrtek, 22. 11. 2012, smo pred OŠ Domžale sadili drevesa in s tem praktično nadgradili usmerjenost šole k vzgoji za trajnostni razvoj (VITR).

Ob šolskem vrtu je tako nastal pravi mali sadovnjak, saj smo posadili 6 slovenskih avtohtonih sadnih dreves: 2 češnji, 1 kutino, 2 jablani, 1 hruško ter lesko. Oreh smo umestili na travnik med šolskim vrtom in igriščem, kjer upamo da bo v prihodnje v njegovi košati senci nastala tudi »učilnica na prostem« za učenje naravoslovnih vsebin v naravi. Divji kostanj pa smo posadili na obnovljeno igrišče ob šoli. Na šolskem vrtu smo posadili tudi dve aroniji. Pri zasaditvi so nam pomagali strokovni vrtnarji iz Arboretuma Volčji Potok, projekt pa je omogočila KS Slavka Šlandra, s svojimi strokovnimi nasveti umestitve dreves v prostor pa nam je pomagal dr. Habe, za kar sem mu zelo zahvaljujemo.

Pri sajenju dreves so bili prisotni vsi predstavniki ekošolske skupnosti (dva učenca na razred), da so se seznanili s ciljem šole, da šolski vrt nadgradimo še z avtohtonimi sadnimi drevesi in tako poskušamo še bolj celostno v šolski program vključiti pomen samooskrbe in pridelovanja zdrave, ekološko pridelane hrane, kar je ključen cilj projekta Shema šolskega sadja.

Strokovnjaki iz Arboretuma Volčji potok so učencem najprej strokovno razložili in pokazali, kako se pravilno posadi drevo, nato pa so prijeli za lopate in drugo orodje tudi učenci, ki obiskujejo izbirne predmete, ki praktično vključujejo VITR vsebine v svoj program: kmetijstvo, okoljska vzgoja 1, 2, 3, raziskovanje organizmov v okolici šole ter načini prehranjevanja. Sajenje dreves so si ogledali tudi mlajši učenci podaljšanega bivanja.

Vsi učenci in zaposleni na OŠ Domžale se zavedamo, da predstavlja sajenje dreves pomembno gesto pri ohranjanju narave, za kar se bomo vsi še naprej zavzemali znotraj projekta ekošola.

Napisale: Monika Majcen, Lucija Novak, Sara Frelih, Amra Lulić in Neža Čerin.

Mentorica: mag. Katarina Vodopivec Kolar, vodja ekošole OŠ Domžale

Read Full Post »


Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) je drevo, ki ga je mogoče opisati na veliko načinov. Lahko govorimo o živem fosilu, lahko razmišljamo o tabletah Bilobil, ki so narejene iz značilnih, pahljačasto oblikovanih listov ginka, ali pa verjamemo, da je to drevo z ogromno pozitivne energije. Lahko pa rečemo tudi, da je to drevo, katerega plodovi najbolj smrdijo.

Pri dvokrpem ginku jeseni z vej najprej odpadejo listi, šele za njimi plodovi. Ker je ginko dvodomna rastlina, se plodovi razvijejo le na ženskih rastlinah in le pod temi jih tudi najdemo. Velja pa, da jih prej zavohamo, kot zagledamo. Mesnato osemenje rumene ali oranžne barve vsebuje masleno kislino, ki oddaja pri razkrajanju strašen smrad. Primerjamo ga lahko s smradom pokvarjenega švicarskega sira, žarkega masla in še s čim bolj smrdljivim. Ne smrdi le plod, ampak tudi okolica drevesa.

Plodovi, ki jih Kitajci imenujejo »srebrne marelice«, odpadejo za listi.

Ob dotiku s kožo lahko maslena kislina in drugi alergeni, ki so tudi prisotni, povzročijo hude alergične reakcije na koži, celo mehurje. Če prenesemo te snovi v oči, postane stvar že kar nevarna. Če bi koga izmed bralcev zamikalo, da poskuša iz semena sam vzgojiti drevo, naj nabira plodove, nato izlušči semena in jih opere z gumijastimi rokavicami na rokah. Oprana in posušena so videti kot velike pistacije.

Človeku bolj prijazna pa so jedrca semen, ki so, če jih spražimo, užitna.

*Ker spada ginko botanično med golosemenke, pri njem v botaničnem jeziku ne govorimo o plodu, ampak o semenu z mesnatim osemenjem.

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Korak 1

Kadar se odločimo, da bomo staro živo mejo zamenjali z novo, je smiselno, zlasti če je te več deset metrov, da izkopa ne opravimo ročno. Izkopavanje stare žive meje je namreč zelo naporno, posebno če želimo biti natančni in izkopati vse stare korenine. Za tovrstna dela najamemo izurjene ekipe, ki opravijo delo s primerno mehanizacijo in zelo natančno. Če želimo, izkopani material tudi odpeljejo.

Korak 2

Širina in globina sadilnega jarka sta odvisni od sadik. Če imamo sadike s koreninsko grudo, mora biti jarek vsaj dvakrat širši od grude. Pri sadikah z golimi koreninami je lahko ožji.

Korak 3

Ob jarku potegnemo vrvico, ob kateri bomo sadili. Z njo zagotovimo, da bo živa meja posajena v ravni liniji.

Korak 4

Sadike brez koreninske grude pred sajenjem vsaj za eno uro namočimo v vodo.

Korak 5

V sadilni jarek nasujemo organska gnojila za boljšo strukturo tal. Dodamo tudi založna mineralna gnojila, ki oskrbijo sadike s potrebnimi hranili v prvi rastni sezoni. Sadike posadimo ob vrvici, zasujemo z organskim gnojilom in z nogo utrdimo v tla.

Korak 6

Posajene rastline obilno zalijemo.

Korak 7

Po potrebi (odvisno od vrste rastline in obraščenosti) prikrajšamo višino sadike za tretjino ali polovico.

Korak 8

Iz mletega lubja naredimo okrog sadik zastirko. Ta preprečuje razrast plevelov, zmanjšuje izhlapevanje vode iz tal in pozimi ščiti korenine mladih rastlin pred zmrzaljo.

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Fotografije prikazujejo postopek podiranja drevesa. Delo je strokovno opravil arborist Arboretuma Volčji Potok.

Dvigalo-košara je pri obžagovanju dreves varen pomočnik.

Podiranje dreves po kosih.

Izdelava zaseka za usmerjen padec hloda.

Hlod je varno pristal na tleh. Arborist je še vedno na drevesu in se pripravlja na novo dogodivščino.

Zakaj izbrati arborista za delo na drevesu?

Pripravil: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Na predvečer Vseh svetih, v sredo, 31. oktobra 2012, se nas je pred vhodom v park Arboretuma Volčji Potok zbralo preko 150 obiskovalcev.

Družine so s seboj prinesle domiselno izrezljane buče, s katerimi so se potegovale za lepe nagrade. Med samim dogodkom, so najmlajši lahko na delavnici ustvarjali netopirje, duhce, za celo družino pa je bilo poskrbljeno s toplim čajem in okusnim pecivom čajnice Zisha. Hkrati pa se zahvaljujemo tudi gospe Brodar, ki nas je razveselila s polno košaro sladkih rogljičev.

Na koncu smo se lahko vsi skupaj sprehodili skozi čarobno osvetljeni park, ki ga je krasilo okoli 70 buč. Vsaka buča je izžarevala svojo zgodbo nas očarala in celo začarala.

Letos pa je za najlepšo izrezljano bučo prejela nagrado družina Ravnikar.

Naslednje leto bo Arboretum Volčji Potok ponovno z vami, vas pa lepo vabimo, da pridete in nam pomagate, da bo dogodek še večji, še več buč, ki nas bodo ponesle v čarobno deželico in nam vsaj za trenutek pričarale srečo in toplino.

Pripravila: Jana Mihor, univ. dipl. biol.
Fotografije; Jana Mihor in Andrej Trček

Read Full Post »