Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘iglavec’


Pančičeva smreka, ki jo večina pozna pod imenom omorika (Picea omorika), je temno zeleni iglavec z vitko figuro in izredno pravilno rastjo, ki se lepo vklopi v vsak prostor, zato jo lahko uporabimo pri zasaditvi skoraj vsakega vrta ali zelene površine. Pogosto služi kot zeleno ozadje nižjim cvetočim grmovnicam, azalejam, trajnicam ali enoletnicam. Na večjih vrtovih pa jih zaradi lepe rasti sadimo v skupinah. Značilnost omorike je, da njene košate veje segajo prav do tal. In prav zaradi te značilnosti so pogosto žrtve neznanja.

Da lahko pravilno skrbimo za vrt, potrebujemo vsaj nekaj osnovnega znanja o fiziologiji in o osnovnih značilnostih rasti rastlin. Tako imajo tudi do tal segajoče veje omorike poleg estetske še drugo, za samo drevo precej bolj pomembno vlogo. Omorika ima korenine plitko pod zemljo, zato jih s svojimi nizko rastočimi vejami ščiti pred gaženjem in prevelikimi temperaturnimi nihanji. Gosto rastoče veje zmanjšujejo tudi prekomerno izhlapevanjem vlage iz tal.

Vzdrževalci vrtov so ob košnji trave prepričani, da njihovo delo ni temeljito opravljeno, če ne morejo s kosilnico trave pokositi prav do drevesnih debel. Ker jih do tal segajoče veje motijo, težavo rešijo tako, da te veje preprosto porežejo. S tem pa naredijo dvojno škodo.

Zato vsem v premislek še tale nasvet. Ko kupujemo nove rastline, preberimo ali povprašajmo (strokovno podkovanega) prodajalca o njihovih bistvenih značilnostih in potrebah pri vzdrževanju. Če za vzdrževanje vrta najemamo pomoč, pa se prepričajmo, da je dovolj strokovna, ne samo poceni.

Z rezjo spodnjih vej je omorika estetsko iznakažena, kar zagotovo ni v prid videzu vrta. Še veliko bolj usodno škodo pa prizadenemo drevesu samemu, ker mu odvzamemo naravno zaščito koreninskega sistema. Posledice so se zelo izrazito pokazale v sušnem in vročem poletju pred nekaj leti, ko je veliko tako obrezanih omorik zaradi izsušitve propadlo.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Advertisements

Read Full Post »


Bližnji pogled nam nemalokrat razkrije malenkosti, ki ostanejo očem pri opazovanju od daleč skrite. To velja tudi pri rastlinah.

V Arboretumu Volčji Potok lahko najdete iglavec Thujopsis dolabrata, pri nas poimenovan klekovec ali hiba, ki vas bo presenetil s svojimi luskami. Pogled na zgornjo stran vejic ni nič nenavadnega: ploščate, temno zelene, svetleče luske. Pogled s spodnje strani pa je presenetljiv: vsaka luska je okrašena z belim znakom, ki je tako ostro začrtan, kot da bi ga zarisali s pisalom, obarvali pa z gosto belo barvo. Motiv se zdi čisto zimski. Ideja, da bi fotografijo vejice uporabila kot motiv za novoletno voščilnico, še ni uresničena, zato si jo oglejte vsaj vi. Drevo izvira iz Kitajske, pri nas ga pa le bolj poredko najdemo v parkih.

Besedilo in fotografija: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Na sprehodu po Arboretumu spoznavamo različne iglavce. Opazimo lahko, da so se na večini njih že razvili storži različnih oblik in velikosti. V njih imajo iglavci spravljena svoja semena.

Med iglavci pa jeseni močno izstopa tisa, ki jo septembra in oktobra krasijo številni okrogli in rdeči plodovi v obliki jagode. Taka »rdeča jagoda« je seme, obdano z mesnatim ovojem. Seme je strupeno, mesnati ovoj okrog semena pa je, poleg peloda, edini del tise, ki ni strupen. Tisa vsebuje namreč alkaloid taxin, ki učinkuje kot močan strup. Taxin ni le v semenih, ampak tudi v iglicah in lesu. Obžiranje iglic je še posebej strupeno za konje, ki poginejo, če popasejo že dve prgišči iglic. Zato so jih v preteklosti ob prometnih poteh izsekavali. Krave, ovce, koze in divjad pa lahko brez posledic popasejo tudi do 5 kg iglic.

Seme z rdečim mesnatim ovojem predstavlja nevarnost zlasti za majhne otroke, ki nosijo v usta tudi stvari, ki jih ne poznajo. Seme ni strupeno za ptice, saj je njihova prebava drugačna in seme nepoškodovano iztrebijo. Na tak način razširjajo ptice semena tis v naravi.

Če se boste sprehodili po Arboretumu, pa boste opazili, da so nekatere tise brez »rdečih jagod«. Na teh tisah boste ob dobrem opazovanju med iglicami odkrili drobne brste. To so moški cvetovi, ki se bodo razprli ob koncu zime in iz njih bo padal cvetni prah, ki ga bo raznašal veter. Cvetni prah bo oprašil ženske cvetove, ki so na drugih tisah. Iz njih se bodo do jeseni razvile »rdeče jagode«. Tise z »rdečimi jagodami« so torej ženske rastline in tisa je dvodomna rastlina.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »