Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Nasveti’ Category


Japonska malina ali Yamlina je malina, ki ima čudovite plodove z okusom jagode. Lahko jih pripravite v sadni solati ali v sladoledni kupi.

Cveti belo. Prvi plodovi dozorijo v začetku julija. Yamlina je grmičaste rasti. Ustreza ji sončna do polsenčna lega. Zraste do 100 cm visoko in 60 cm v širino. Odporna je proti boleznim in nizkim temperaturam.

Dopolnite svoj zelenjavni ali okrasni vrt z malino z nenavadnimi in okusnimi plodovi.

Yamlina je na voljo v Vrtnem centru Arboretum.

Read Full Post »


Borovnice in robide so okusne in zdrave, zato se vedno pogosteje odločamo za umestitev jagodičevja v zelenjavni ali okrasni vrt. Priljubljeno je tudi gojenje v loncih in koritih na balkonu ali terasi. Če ste mislili, da lahko jagodičevje postreže le z okusnimi plodovi ste se zmotili.

Ponujamo vam nove sorte robid in borovnic, ki združujejo okusne plodove s čudovitim izgledom rastlin. To so sadike iz serije BrazelBerry. V Vrtnem centru Arboretum Volčji Potok in Vrtnem centru Medlog so na voljo naslednje sorte:

Borovnice:

  • ‘Jelly Bean’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: zelo velike (XL) – zelo sladke
    plodovi: do 240 g na rastlino / teža jagode: 2,5 g
    višina: 50 do 60 cm, gosta rast

  • ‘Peach Sorbet’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: velike (L) (z aromo tropskega sadja)
    plodovi: do 250 g na rastlino / teža jagode: 2 g
    višina: 60 do 80 cm, grmičasta rast

 

  • ‘Pink Breeze’
    čas zorenja plodov: julij in avgust
    jagode: velike (L) (z intenzivno aromo)
    plodovi: do 375 g na rastlino / teža jagode: 2 g
    višina: 70 do 90 cm, grmičasta rast

Robide:

  • ‘Baby Cakes’
    čas zorenja plodov: julij in september
    jagode: zelo velike (XL)
    plodovi: zelo veliki, na koncu poganjkov
    višina: 90 do 120 cm, gosta rast

 

Read Full Post »


Preden cvetje postavimo v vodo, stebla poševno odrežemo z ostrim nožem pod kotom 45°. Cvetja ne smemo prirezati s škarjami, ker rezili stisneta steblo in ga poškodujeta.

Voda, v katero postavimo cvetje, naj bo topla oziroma vroča (približno 40 °C ). Tako toplo vodo po navadi uporabljamo pri vrtnicah oziroma pri cvetju ki imajo trša ali olesenela stebla. Tulipanov, kal, narcis in drugega cvetja, ki imajo mehkejša, mesnata stebla, nikoli ne postavimo v toplo vodo.

Vodi lahko dodamo hranilo za rezano cvetje. Kadar vodi v vazi dodamo hranilo, prve tri dni svežo vodo le dolivamo, nato pa vsak dan menjamo vodo in stebla spiramo pod tekočo vodo.

Cvetja ne postavimo na direktno sonce ali v bližino grelnih naprav.

V bližini cvetja naj ne bi bilo sadja, ker sadje izloča etilen, plin, ki pospešuje zorenje cvetja.

Če imamo možnost šopek čez noč postavimo v hladen prostor.

Šopek iz Cvetličarne Arboretum

Šopek tulipanov postavimo v hladno vodo

sopek-cvetlicarna

Šopek vrtnic postavimo v toplo vodo

Pripravila: Katarina Zupančič Dežman iz Cvetličarne Arboretum

Fotografiji: Mateja Račevski

Read Full Post »


Prava aloja (Aloe vera) ja rastlina, iz katere industrijsko pridelujejo alojin gel, sok in smolo. Predvsem gel je priljubljena sestavina kozmetike, pa tudi prehranski dodatek. Doma imamo lahko alojo za lončnico, ki propade samo vrtnarsko popolnoma nepismenemu človeku.

Poleg prave aloje je zdravilna tudi drevesasta aloja (Aloe arborescens). Drevesasta aloja je lepša lončnica od prave in še bolj zdravilna je. V resnici je prava aloja križanec drevesaste aloje in vrste Aloe ferox. Motiv za križanje je bila želja po rastlini, ki jo je mogoče gojiti na plantažah z večjim pridelkom od drevesaste aloje.

Aloe ferox

Aloe ferox na razstavi kaktusov v Arboretumu Volčji Potok

Zdaj, ko se rastlinam prijazni del leta bliža koncu, alojo pripravimo za vzimovanje – glede tega med pravo in drevesasto ni razlike. To pomeni, da jo nehamo gnojiti in da jo še manj zalivamo. Če smo jo poleti zalivali enkrat ali največ dvakrat tedensko, jo zdaj zalijemo samo še enkrat na štirinajst dni in od oktobra naprej samo še enkrat na mesec.

Pred prvo slano mora nujno v hišo, v čim hladnejši prostor, kjer temperatura ne gre pod plus 5 stopinj Celzija. Klasična mesta za lončnice te vrste so okno na stopnišču, garaža ali veranda. Pozor: vsakršno namakanje aloje pozimi vodi v gnitje korenin in listov. Kot rečeno: zalijemo enkrat na mesec in še takrat ne po listih.

Presadimo spomladi. Uporabimo mešanico ilovice, humozne zemlje in kremenčevega peska. V šotnem substratu rade zgnijejo korenine in še prelahek je, da bi nekaj let staro alojo držal pokonci. Če imamo vrt, jo čez poletje odnesemo na prosto in jo s posodo vred vkopljemo v tla. V ta namen je najboljša lončevinasta posoda, ki vkopana v tla omogoča črpanje vode iz okoliške zemlje in nas razbremeni skrbi za zalivanje.

Aloja

Aloe arborescens

Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Med najpomembnejša drevesa v starodavnem čaščenju spadajo breza, bukev, hrast, smreka, macesen, bor in lipa. Breza je bila nepogrešljiva v starodavnih obredih, ki so zagotavljali rodovitnost in vključevali zaščito pred strelo in zli duhovi. Tudi bukev je veljala za sveto drevo, ki varuje pred nevihto in strelo. Mnogi so verjeli, da v krošnjah bukve prebivajo nadnaravna bitja, ki so povezana z vremenskimi nevšečnostmi. Na Koroškem so bukev povezovali tudi z ženitnimi običaji – bukev naj bi dekletu priskrbelo ženina, če se dekle z glavo zaletava vanjo. Hrast je po vsej Evropi predstavljal središče poganskega čaščenja, slovanska ljudstva so verjela, da se v njegovi krošnji nahaja bog groma in nevihte Perun ali Gromovnik. Želode so staroverci zatikali za okna in vrata svojega doma ali pa jih nosili pri sebi za osebno zaščito in povečanje plodnosti.

Smreka je bila po drugi strani čaščena kot drevo, ki zaradi svoje zimzelene narave ohranja vero v večno življenje ter zagotavlja blaginjo in rodovitnost. Prav zato ima še vedno podobno vlogo tudi v božičnem času, čeprav se je navada okraševanja smreke pojavila šele pred dobrim stoletjem. Ohranil se je tudi običaj postavljanja mlajev, ki simbolizirajo zdravje in blaginjo vaške skupnosti in družine. Macesen je veljal za drevo, ki prinaša srečo mlademu rodu in varuje dom pred ognjem oz. nevihto, zato so ga uporabili zlasti v obredih, povezanih s poletnim sončevim obratom tj. v času kresne noči. Tudi bor je bil v slovenski magični praksi nadvse uporaben – iglice, les in storži (slednjim so pripisovali še posebej izrazito magično moč) so se po navadi uporabljali za kadila kot zaščita pred zli silami, na Štajerskem in Koroškem pa so uporabljali zakurjen borov les tudi za povečanje rodovitnosti polj in življenjske energije.

Za lipo lahko Slovenci rečemo, da je pravi narodni simbol – v naši mitologiji nastopa kot drevo zmage, zdravja, rodovitnosti, družabnosti in svetosti. Pod lipo so po navadi potekali iniciacijski plesi uvajanja mladih v družbo odraslih – t. i. koroški obred »rej pod lipo« tako predstavlja sproščenost, veselje in zdravje za vso skupnost. Ljudske pesmi o Kralju Matjažu razkrijejo, da Kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, ki spi – lipa, ki bo s svojim opojnim vonjem zbudila osvoboditelja, pa predstavlja duh slovenstva. Pravljice in legende tako odražajo globoko zakopane želje, strahove in moči naroda, ki so bili nekoč veliko bolj neposredno povezani z zaznavanjem in občutenjem gozda in dreves.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma. Vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9. do 12. ure.

Read Full Post »


Dragi ljubitelji pikantnih jedi! Za vas smo pripravili razstavo čilijev, ki jo boste septembra našli v vrtnem centru Arboretuma v Volčjem Potoku. Razstavljenih je več kot trideset različnih sort čilijev.

Razstavljeni so nenavadni in izredno močni čiliji črne barve s pomenljivim imenom ‘Habanero Chocolate’ ter sorte z nevarno zvenečimi imeni, ‘Devil’s Tongue’, ‘Trinidad Scorpion Yellow’, ‘Habanero Red’, ‘Mini Red Bell’ in ‘Trinidad Moruga Scorpion’. Ogledate si lahko tudi najbolj »pekoče« predstavnike. ‘Bhut Jolokia’ ali ‘Ghost Pepper’ je križanec med vrstama Capsicum chinese in Capsicum frutescens in je kar 400-krat bolj pekoč od tabaska. ‘Moruga Scorpion’ je do leta 2012 veljal za najmočnejšega na svetu. Rekord pa trenutno pripada sorti imenovani ‘Carolina Reaper’.

Čili se uporablja v kulinariki kot dodatek jedem. Dobro se ujame z vsemi začimbami, limonami in kokosovim mlekom, njegovo delovanje pa je zlasti učinkovito pri težje prebavljivih jedeh kot so meso, paštete, sir, skuta in jajca ter pri kuhanem fižolu in grahu.

V zdravstvu odlično pomaga pri vnetju sinusov, prehladu, glavobolu, nižanju krvnega tlaka, zdravljenju črevesnih vnetij, hujšanju, uspešno pa naj bi preprečeval tudi razvoj čira na želodcu in celo raka prostate, saj naj bi kapsaicin zaviral rast rakavih celic.

Čili ni zahtevna rastlina, potrebuje sonce, veliko toplote in zemljo bogato s kalijem. Čili lahko posadimo v lonček že marca, na prosto pa ga sadimo maja. Najbolje sobiva v družbi koriandra, ingverja, bazilike in črnega popra, njegove plodove pa lahko pobiramo od julija do oktobra.

Razstava čilijev v Vrtnem centru Arboretum

Pripravila: Miša Gams

Read Full Post »


Čudovito cvetje in prijeten razgled v Arboretum Volčji Potok ne privabi samo ljudi. Park pogosto obiščejo srne, ki pa žal ne znajo brati in zato ne vedo, da je trganje (in objedanje) rastlin v parku strogo prepovedano.

Zaradi rastlinojedih štirinožnih obiskovalcev imamo veliko skrbi. Od hrustanja mladih poganjkov jih ne odvrnejo niti trni. Zato so rožni grmi v spodnjem rozariju zanje privlačna malica.

V Arboretumu preizkušamo več vrst odvračalnih sredstev, s katerimi bi radi na prijazen način preprečili objedanje rastlin. Ta odvračalna sredstva imajo močan in srnam neprijeten vonj. Na žalost je nekoliko odvračalen tudi za ljudi, kar boste tudi sami hitro zavohali, če se odvračalnemu sredstvu preveč približate.

Odvračalno sredstvo

Ob sredstvu na spodnji sliki, pa si ne boste rabili zatiskati nosnic. V mrežasti vrečici so le odrezki človeških las.

rozarij-lasje

Odrezke las so nam prijazno odstopili v frizerstvu Lassana, kjer zaposleni povedo, da jih ljudje pogosto prosijo zanje, da zaščitijo njive in vrtove pred nezaželenimi lakotniki. Ali vonj človeških las resnično odvrača srnjad, nismo preverjali. Škoditi zagotovo ne more.

Kdo ve, morda se med kopico las nekje skriva tudi vaš pramen, ki bo prispeval k zaščiti sočnih poganjkov rožnih grmov.

Za sodelovanje in pomoč se lepo zahvaljujemo frizerstvu Lassana.

Lassana

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Read Full Post »

Older Posts »