Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for avgust, 2011


Razširjenost:

Rogovilar (Gymnocladus dioicus) je avtohton v Severni Ameriki. Razširjen je zahodno od države New York in južnega Ontarija do Kanzasa, Oklahome in proti jugu do južnega dela Arkansasa.

Plod rogovilarja

Glavne botanične značilnosti:

Je srednje veliko, listopadno drevo, ki zraste do 22 m visoko in 14 do 18 m v širino. Ima ovalno oblikovano krošnjo. Listi so razporejeni simetrično in so sestavljeni. Je dvodomna rastlina, cveti konec pomladi in v začetku poletja. Plodovi so v obliki velikih strokov. Semeni skozi vso zimo, semena se razširjajo le s pomočjo gravitacije. Pogosto se razmnožuje tudi s pomočjo poganjkov iz korenin. Ime rodu, ki bi ga lahko prevedli kot »gole veje«, nakazuje na zelo kratko rastno dobo rogovilarja. Je eno zadnjih dreves, ki spomladi brsti in eno prvih, ki odvržejo listje v jeseni. Raste počasi in živi do 200 let.

Rogovilar v arboretumu

Rastišča:

Uspeva na odprtih, sončnih legah. Je zelo nezahteven glede tal. Raste ob robovih potokov in na blagih pobočjih.

Uporabnost:

Ima zanimivo zimsko obliko krošnje na kateri ostanejo plodovi. Les se malo uporablja, večinoma v mizarstvu. Indijanci (Meskwaki) so prepraženo seme uporabljali namesto kave in to navado so od njih prevzeli tudi prvi priseljenci iz Evrope. Od tod tudi njegovo ameriško ime Kentucky Coffeetree –kentakijsko kavno drevo

Read Full Post »


Urejanje javnih površin ali zelenic v podjetjih potrebuje poseben pristop, saj se mora združiti estetiko oziroma izgled, funkcionalnost ter čim enostavnejše vzdrževanje s tem povezano trpežnost, v celoto.

Občutljive točke so predvsem manjše površine, mimo katerih vozijo tovornjaki. Človeško je, da vozniki po liniji najmanjšega napora prečijo omejitvene zelenice. Pri tem poškodujejo robnike tako, da jih je treba menjati vsak teden. V tem primeru se je problem rešil tako, da smo v zasaditev vključili nekaj skal. Z navadnim ruševjem (Pinus mugo), ki se k skalam lepo poda, je prostor postal zanimiv, za nameček pa ga točkovno poživijo še enoletnice, neobčutljive za izpušne pline in vročino. Ruševje se z vsakoletnim vršičkanjem omejuje, da ne prerase okvirov, ter s tem prida zanimiv ‘bučkast’ videz. V teh letih odkar je zasaditev na novo urejena, ni bilo treba menjati še nobenega robnika.

Rastline na zanimiv način omilijo in omehčajo ter povežejo med seboj še tako raznolike zgradbe in elemente.

Srečujemo se s kopico problemov pri ozelenitvi poslopij in javnih površin, ki jih lahko s pravilnim izborom rastlin in zasaditvami popestrimo oziroma naredimo človeku prijaznejše.

 

Zelenico, ki je bila zelo izpostavljena ekstremnim vremenskim pogojem in nemalokrat tudi mehanskim poškodbam, je bilo potrebno sanirati. Na srednji fotografiji je prikazano polaganje travne ruše.

Z velikimi nasipi ponavadi želimo prikriti moteče posege (v prikazanemu primeru je to kamnolom) v naravo. Pri tem nastane velika nevarnost erozije, zajezimo jo s hortikulturno zasaditvijo, hkrati pa brežini povrnemo naraven izgled.

Oglejte si še več referenc projektive Arboretum.

Besedilo: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.
Fotografije: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr. in Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »